Policija je tu zaradi državljanov; če so nam njihovi ukrepi prav ali ne, slediti morajo zakonu. Največkrat se državljani nad delom policije pritožujemo zaradi postopkov zagotavljanja varnosti v cestnem prometu.

V letu 2013 je bilo takšnih pritožb 275, v enajstih mesecih lanskega leta 202. Sledi področje javnega reda in miru (v letu 2013 206, do lanskega novembra 168), pritožbe letijo tudi na postopke kriminalitete oz. obravnave kaznivih dejanj (v letu 2013 108, do lanskega novembra ravno toliko).

“V večini primerov so se pritožbe nanašale na domnevno neupravičeno ali nesorazmeno uporabo različnih policijskih pooblastil, sledi nedostojna komunikacija oz. nekorekten odnos policistov, domnevno neupravičena oz. nesorazmerna uporaba prisilnih sredstev,” pravi Alenka Klepač z notranjega ministrstva. Najmanj pritožb  je bilo vloženih zaradi domnevne opustitve dejanja policista oz. njegovega neukrepanja.

Nizek odstotek upravičenih pritožb

Pritožbe zoper delo policistov se rešuje v pomiritvenem postopku pri vodji policijske enote, ko gre za milejše očitke, ter pred pritožbenim senatom v primerih, ko pomiritveni postopek ne uspe, ali neposredno pred senatom, ko gre za očitke hudih posegov policistov v človekove pravice ali temeljne svoboščine pritožnika.

V prvih enajstih mesecih lanskega leta je bilo izvedenih 120 pomiritvenih postopkov, od tega 58 uspešno. Na senatu je bilo obravnavanih 79 postopkov; senat je le v 16 primerih odločil, da je pritožba delno ali v celoti utemeljena.

Mili ukrepi

V primerih vseh utemeljenih pritožb je policija ministrstvu poročala o sprejetih in izvedenih ukrepih. “V večini primerov je šlo za opozorilne razgovore s policisti, izvedeni pa so bili tudi drugi ukrepi, kot so usposabljanje policistov, usmerjanje njihovega dela, seznanjanje vseh policistov z ugotovljeno sporno prakso,” pojasnjuje Klepačeva z notranjega ministrstva.