Napovedane velike spremembe: V spričevala bi po novem vpisali tudi to

Foto: Pixell
Foto: Pixell
V našem šolskem sistemu se obetajo spremembe. Predloga zakona vsebuje spremembe na področju učenja tujega jezika, nacionalnega preverjanja znanja in izobraževanja od doma.
Oglej si celoten članek

Do 12. junija je v javni obravnavi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli. Predlog zakona prinaša precej novosti na področju šolstva, na primer spremembe na področju nacionalnega preverjanja znanja, uvajanja drugega tujega jezika, šolanja na domu, koncepta razširjenega programa osnovne šole in drugačnega urejanja podeljevanja statusov učencem. 

NPZ tudi v 3. razredu

Po novem bi bilo nacionalno preverjanje znanja obvezno tudi za učence 3. razreda in ne več samo 6. in 9. razreda. V 3. razredu bi se preverjalo znanje iz slovenščine in matematike. Na narodno mešanem območju bi se v osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom izvedlo nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine in matematike, v dvojezični osnovni šoli pa iz slovenščine ali madžarščine ter matematike. 

V 6. razredu bi učenci pisali preverjanje iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. Na narodno mešanem območju bi se v osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom izvedlo nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine, matematike in prvega tujega jezika, v dvojezični osnovni šoli pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in prvega tujega jezika.

V 9. razredu bi tako kot do zdaj tretji predmet določil pristojni minister izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda. Pri tem izbere največ štiri predmete in določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje na posamezni šoli. Za učence zasebnih šol in šol, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih, je tretji predmet pri nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu prvi tuji jezik..

Foto: Profimedia Dijaki

Dali bi večjo težo preverjanju v 9. razredu

Predlog zakona odpira tudi možnost, da bi se rezultati nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu upoštevali pri vpisu na posamezne srednje šole. Med strokovnimi razpravami je bilo namreč večkrat predlagano, da se razmisli o tem, saj bi s tem poskrbeli tudi za večjo motivacijo učencev. Seveda pa bi bilo treba spremeniti vpisne pogoje za vpis na srednje šole. 

Predlog novega zakona uvaja tudi nacionalno preverjanje znanja za učence 6. in 9. razreda v prilagojenih izobraževalnih programih z nižjim izobrazbenim standardom. Omenjeno preverjanje znanje pa se ne bo izvajalo v 3. razredu, saj se postopek opismenjevanja učencev v teh programih zaključi šele v 6. razredu osnovne šole. 

Rezultate bi zapisali na spričevalo

Ena od sprememb se dotika tudi načina seznanjanja z dosežki pri nacionalnem preverjanju znanja. Predlog novega zakona predvideva, da se dosežki učencev v 3. in 6. razredu zapišejo v obvestilo o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanju v obliki odstotnih točk, naveden pa bi bil tudi podatek o nacionalnem povprečju. Ravnatelji in Državna komisija za vodenje nacionalnega preverjanja znanja menijo, da bi s tem prispevali k resnejšemu pristopu in motivaciji devetošolcev ter povečalo zanimanje staršev za izkazano znanje učencev pri nacionalnem preverjanju znanja. 

Foto: Profimedia Osnovna šola

Uvedli bi drugi tuji jezik

Prizadevanja, da bi v osnovno šolo uvedli obvezni drugi tuji jezik, imajo že dolgo brado. Omenjeni predlog zakona predvideva, da bo uvajanje drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v 7., 8. in 9. razredu potekalo postopoma. Poskusno so s tem začeli na 46 osnovnih šolah, kjer so preizkušali tudi koncept razširjenega programa v celoti. Na teh šolah bodo z drugim tujih jezikom kot obveznim predmetom nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. Postopno uvajanje drugega tujega jezika kot obveznega predmeta za učence 7. razreda in postopno uvajanje razširjenega prorgama (o tem več v nadaljevanju) se začneta izvajati 1. septembra 2024. Uvajanje bi se nato nadaljevalo v šolskih letih 2025/20026, 2026/2027 in 2027/28. Vse šole bi tako bile zajete z začetkom šolskega leta 2028/2029. Načrt in pogoji uvajanja naj bi bili znani do konca februarja 2024. 

Stroka pri tem dodaja, da se z uvedbo drugega tujega jezika že v osnovni šoli v srednji šoli "zagotovi nadaljevalno (in ne več začetno) učenje, kar hkrati omogoča doseganje višje ravni znanja ob koncu srednješolskega izobraževanja".

Zaradi uvedbe drugega tujega jezika se bo tako povečala tedenska obveznost učencev za eno uro, in sicer na 31 ur, na narodno mešanih območjih pa na 33 ur.

Učenci prvega razreda trenutno imajo pouk prvega tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet, a bi se to skladno s predlaganim zakonom spremenilo. Pouk prvega tujega jezika bi postal obvezen, kar bi za prvošolce pomenilo dve uri obveznega programa več, in sicer namesto 20 po novem 22 ur. Na narodno mešanih območjih bi se obveznost povečala z 22 na 24 ur, v dvojezičnih šolah pa na 25 ur, kar pa, kot izhaja iz obrazložitve ministrstva, ne vpliva na maksimalno tedensko obveznost učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.  

V predlogu zakona je predvideno, da se morajo učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski, ob vključitvi v osnovno šolo udeležiti začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja. Pri čemer se začetni pouk slovenščine lahko izvaja v času izvajanja obveznega programa. 

Foto: Profimedia Učenje, zapiski

Pomembne spremembe glede izobraževanja na domu 

Predlog zakona podrobneje ureja področje izobraževanja na domu. V zadnjih letih je namreč naraslo število učencev, ki se izobražujejo na tak način. Pristojni so tako v 88. členu predlaganega zakona dodali stavek: "Starši z izbiro izobraževanja na domu prevzamejo vse obveznosti, povezane z izvedbo izobraževanja svojega otroka". V obrazložitvi k omenjenemu členu so zapisali: "Šola za učenca, ki se izobražuje na domu, ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela, kot je na primer pouk, dopolnilni pouk in podobno, tudi ni predvideno, da bi šola učencu posredovala učna gradiva, ki jih pripravljajo učitelji (učni listi, dostop do gradiv v e-učilnicah, preizkusi znanja, ipd.). Niti ni predvideno, da bi se izobraževanje na domu izvajalo z občasno prisotnostjo pri pouku oziroma da bi se učenec udeleževal dejavnosti, ki jih v skladu z letnim delovnim načrtom organizira šola (na primer: dnevi dejavnosti, plavalni tečaj, šola v naravi, interesne dejavnosti - pevski zbor, bralna značka ipd.)".

Z določbo, da starši prevzamejo vse obveznosti, se želijo izogniti neenotnosti v praksi. "Ker so šole mnogokrat delovale neenotno in so se na terenu mnogokrat pojavile težave, v prihodnje velja, da starši z izbiro izobraževanja na domu v celoti prevzamejo odgovornost za vzgojo in izobraževanje svojega otroka. To pomeni, da poleg obveznih vsebin, med katere sodijo tudi dnevi dejavnosti, svojemu otroku zagotovijo tudi elemente razširjenega programa ter obšolske dejavnosti oziroma zagotovijo tako poučevanje kot druge aktivnosti, ključne za njegov optimalen razvoj. S tem se vsem učencem, ki se izobražujejo na domu, zagotavlja enakost pri izvajanju pravice do te oblike izobraževanja," pojasnjujejo. 

Foto: Profimedia Šola

Ocenjeni bodo iz vseh predmetov

Starši bodo skladno s predlaganim zakonom morali šolo o izobraževanju otroka na domu pisno obvestiti najkasneje do 16. avgusta tekočega šolskega leta za naslednje šolsko leto. Obvestilo mora med drugim vsebovati tudi podatek o tem, kje bo izobraževanje potekalo ter ime in priimek oseb(e), ki bo(do) otroka poučevala(e). Med šolskim letom pravice do izobraževanju na domu ne bo mogoče uveljavljati. Svojo odločitev za šolanje na domu morajo starši sporočiti za vsako šolsko leto posebej. 

Če bi med šolskim letom želeli prekiniti izobraževanje na domu, lahko to storijo, ampak pred začetkom izpitnih rokov za učence, ki se izobražujejo na domu. V tem primeru za učenca od vključitve v izobraževanje v šoli dalje veljajo enaka pravila kot za ostale učence, ko gre za prisotnost pri pouku, preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanja. Prav tako mora učenec nadoknaditi morebitni manjkajoči del snovi. 

Učenci, ki se izobražujejo na domu, bi bili po predlogu novega zakona ocenjeni iz vseh predmetov glede na predmetnik posameznega razreda. Do zdaj se je namreč preverjalo in ocenjevalo le znanje pri določenih predmetih po posameznih razredih. Ocenjevanje bi potekalo na osnovni šoli, v katero je učenec vpisan, pred izpitno komisijo. V primeru nedoseganja minimalnih standardov znanja oziroma negativne ocene pri posameznem predmetu je lahko učenec ponovno ocenjen pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če tudi ponovnega ocenjevanja znanja ne bi opravil uspešno, bi moral v naslednjem šolskem letu nadaljevati izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli, piše v 90. členu. V primeru učenca 9. razreda se ta lahko odloči za ponavljanje 9. razreda ali opravljanje popravnega izpita. 

Izobraževanje na domu se lahko izvaja tudi za učence s posebnimi potrebami, če je tako odločeno v odločbi o usmeritvi. Starši za pomoč pri izvajanju izobraževanja na domu zagotovijo osebo, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje javno veljavnega programa oz. učitelj za izobraževanje na domu. 

Določene obveznosti šole do šolajočih na domu

Na novo so določene tudi obveznosti šole do učencev, ki se izobražujejo na domu. Šola mora tako učencu ob začetku šolskega leta staršem predstaviti cilje, standarde znanja, kriterije ocenjevanja in pogoje za napredovanje v naslednji razred. Starše mora sproti obveščati o rokih in načinih izvedbe ocenjevanja znanja učenca in izvesti izpite v rokih, določenih s pravilnikom, ki ureja šolski koledar. Šola mora učencu omogočiti tudi izposojo učebnikov iz učbeniškega sklada ter opravljanje teoretičnega in praktičnega dela kolesarskega izpita. Šola učencu tudi izda kolesarsko izkaznico po opravljenem izpitu.

Predlog zakona predvideva, da se novosti za učence, ki se bodo izobraževali na domu, začnejo uporabljati v šolskem letu 2024/25. Starši bodo takrat morali do 16. avgusta 2024 obvestiti šolo o odločitvi za izobraževanje na domu. Za učence s posebnimi potrebami, ki se na podlagi odločbe o usmeritvi izobražujejo na domu, se bodo določbe novega zakona začele uporabljati s 1. septembrom 2024 ne glede na to, kdaj jim je bila odločba o usmeritvi izdana.

Foto: Profimedia otroke med delanjem domače naloge

Tri vsebinska področja znotraj razširjenega programa

Spremembe napovedujejo na področju razširjenega programa. "Nov koncept predvideva tri vsebinska področja: področje gibanja in zdravja za dobro psihično in fizično počutje, področje kulture in tradicije ter področje vsebin iz življenja in dela osnovne šole, v okviru katerih se izvajajo dosedanji elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov)," so v obrazložitvi zapisali na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Razširjeni program bi se tako izvajal pred začetkom in po zaključku obveznega programa. Šola bo morala nujno ponuditi jutranje varstvo za prvi razred ter podaljšanjo bivanje za učence od 1. do 5. razreda po koncu obveznega programa. 

Foto: Profimedia trening nogometa

Drugače urejen status športnika oziroma umetnika

Zakon o osnovni šoli bi uskladili z Zakonom o športu, kar pomeni, da šola ne bi več bila pristojna za podeljevanje statusa, saj Zakon o športu to določa drugače. V Zakonu o športu je navedeno, da se kot športnik registrira posameznik, ki je star najmanj 12 let, je član športnega društva, ki je včlanjeno v NPŠZ ali ŠIS-SPK, in ima s strani OKS-ZŠZ potrjen nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema ter je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov. V to kategorijo se lahko uvrstijo tudi posamezniki mlajšo do 12 let, a ne mlajši od 10 let, ki so registrirani v olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog, pri katerih lahko na svetovnih prvenstvih v članski kategoriji nastopajo športniki mlajši od 18 let. Po Zakonu o športu imajo športniki pravico do prilagoditve šolskih obveznosti v obsegu in na način, ki ga določajo predpisi s področja vzgoje in izobraževanja.

Foto: Profimedia igranje glasbil klavir violončelo bas Po novem bi tako šola na podlagi ustreznih potrdil in dosežkov učencu lahko omogočila prilagajanje šolskih obveznosti. Šola bi v dogovoru s starši opredelila, kakšne bi bile te prilagoditve. Pri tem bi se prilagajalo zlasti čas upravičene odsotnosti od pouka in drugih oblik organiziranega dela, obveznosti učenca pri pouku in drugih oblikah organiziranega dela, načine in roke za ocenjevanje znanja oziroma izpolnjevanje drugih obveznosti ter druge medsebojne pravice in obveznosti. Obveznosti bi se prilagodilo tako, da bi jih učenec lahko opravil v posameznem ocenjevalnem obdobju. 

Šolske obveznosti bi se lahko prilagodile učencem, ki se udejstvujejo na kulturno umetniškem področju, kamor sodi tudi obiskovanje glasbenih šol, ki izvajajo javno priznan program. O vlogi, ki jo je treba vložiti do 30. septembra za tekoče šolsko leto, bi odločal ravnatelj, ki bi predhodno pridobil mnenje razrednika in oddelčnega učiteljskega zbora. 

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 16

  • 13:53 2. Junij 2023.

    Tej vladi predlagam, naj njeno šolstvo v zaključna spričevala vpiše tudi (trenutno) izbrani 'spolni' status in izbrano pripadnost barvi kože, …

  • 22:47 1. Junij 2023.

    Predlagam fiziko pa kemijo v 1. razred. Pa limite, odvode, integrale najkasnej v 5. raZredu. Zato da bojo lohk do …

  • 19:52 1. Junij 2023.

    Glupost! Gimnazijci smo drugi tuji jezik po 10-ih letih docela zradirali iz RAMa!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.