Skupina strokovnjakov je z napravo, ki lahko odkrije zelo majhne količine substanc v kamninah, v materialu, ki sta ga na Zemljo prinesli dve Apollovi misiji, našla vodik. Po njihovih besedah je to zelo trden dokaz, da je bila pod površjem Zemljinega satelita nekoč voda.

Z isto tehniko so poskušali ugotoviti tudi, ali obstaja voda v Zemljinem zgornjem plašču. Prišli so do zanimivega odkritja: količina vode v Luninih kamninah je bila skoraj enaka tisti v Zemljinem plašču.

Vse to pa tudi postavlja pod resen vprašaj teorijo o nastanku Lune.

Vse doslej je namreč veljalo, da je Luna nastala pred 4,5 milijarde let, ko se je protoplanet veličine Marsa zaletel v Zemljo. Raztopljeni ostanki trka naj bi se vtirili v orbito okoli Zemlje in pozneje formirali Luno. Tu pa pridemo do problema. Vročina, nastala ob trku, bi povzročila, da bi voda v raztopljenih ostankih izparela in se izgubila v vesolje, še preden bi bilo gravitacijsko polje Lune dovolj veliko, da bi jo zadržalo na površini, poročajo ameriški mediji.

Največja količina vode v Luninih kamninah je bila najdena prav v njihovem središču, kar nakazuje, da je bila voda v Luninih kamninah prisotna že od njihovega nastanka in da nanjo ni prišla šele s kometi.