Skupina strokovnjakov je z napravo, ki lahko odkrije zelo majhne količine substanc v kamninah, v
materialu, ki sta ga na Zemljo prinesli dve Apollovi misiji, našla vodik. Po njihovih besedah je to
zelo trden dokaz, da je bila pod površjem Zemljinega satelita nekoč voda.
Z isto tehniko so poskušali ugotoviti tudi, ali obstaja voda v Zemljinem zgornjem plašču.
Prišli so do zanimivega odkritja: količina vode v Luninih kamninah je bila skoraj enaka tisti v
Zemljinem plašču.
Vse to pa tudi postavlja pod resen vprašaj teorijo o nastanku Lune.
Vse doslej je namreč veljalo, da je Luna nastala pred 4,5 milijarde let, ko se je protoplanet
veličine Marsa zaletel v Zemljo. Raztopljeni ostanki trka naj bi se vtirili v orbito okoli Zemlje
in pozneje formirali Luno. Tu pa pridemo do problema. Vročina, nastala ob trku, bi povzročila, da
bi voda v raztopljenih ostankih izparela in se izgubila v vesolje, še preden bi bilo gravitacijsko
polje Lune dovolj veliko, da bi jo zadržalo na površini, poročajo ameriški mediji.
Največja količina vode v Luninih kamninah je bila najdena prav v njihovem središču, kar
nakazuje, da je bila voda v Luninih kamninah prisotna že od njihovega nastanka in da nanjo ni
prišla šele s kometi.
Našli dokaz za vodo na Luni
Zadnje študije trdijo, da Luna le ni tako suh kraj, kot smo mislili. Strokovnjaki naj bi našli dokaze, da je bila nekoč pod njenim površjem voda.
