"Eden od takšnih primerov, ko je nerealna cena, dosežena na javnem naročilu, povzročila nekaj stečajev, je predor Markovec. Če so bile pričakovane cene ob oddaji del okoli sto milijonov evrov, najugodnejši ponudnik pa je pristal na 64 milijonov z davkov vred, je bilo na mestu vprašanje, ali je mogoče za tak denar posel kakovostno in sploh dejansko uresničiti," razmišlja Aleksij Mužina, odvetnik in strokovnjak za področje javnih naročil.

"Bila sem na številnih odpiranjih ponudb in pri vsaj polovici se je zgodilo, da so po odpiranju teh v drugem krogu ponudniki svoje cene spustili za polovico ali celo za 60 odstotkov; takšne prakse ne bi smeli dopuščati," ob tem ocenjuje Špela Munih, direktorica Uradnega lista, ki je v Portorožu organiziral posvet o aktualnih vprašanjih javnih naročil. Več kot 180 udeležencev, med njimi odvetnikov, predstavnikov ministrstev in javnih ustanov, je opozorilo na razmere na trgu, kjer naj bi se dogajalo "nečloveško klanje". "Najnižja cena ni vedno tudi najboljša, dejansko se prepogosto dogaja, da je najugodnejša cena, ki je ponujena na javnem naročilu, daleč pod ceno, za katero je posel sploh mogoče realizirati. Izvajalci gredo v posel z jasnim zavedanjem, da bodo podizvajalci ostali nepoplačani," pravi Mužina.