Organizatorji tedna Parade ponosa, ki se bo končal v soboto z ulično demonstracijo, opozarjajo na to, da solidarnosti in svobode ne zahtevajo le za geje in lezbijke, ampak za vse zapostavljene skupine, ki so lahko tarča nestrpnosti. "To so tudi neplačani delavci, samski ljudje, izbrisani in drugi," pravi Nina Hudej iz Društva Parada ponosa in dodaja, da se lahko nestrpnost med gospodarsko krizo hitro poveča.

Več sumov kaznivih dejanj

Povečanje nestrpnosti opaža tudi policija, saj vsako leto obravnavajo več sumov kaznivih dejanj spodbujanja nestrpnosti na podlagi narodnosti, rase, vere, etnije, spolne usmerjenosti in drugih osebnih okoliščin. A razloge za povečanje vidijo predvsem v "dvigu ozaveščenosti ljudi, kakovostnem sodelovanju policije z nevladno organizacijo Spletno oko in bolj usmerjenem delu policije na tem področju".

V prvem polletju lanskega leta je policija prejela 28 ovadb javnega spodbujanja sovraštva, leto prej je bilo primerov največ, 44, medtem ko so bili pred desetimi leti le štirje. Večina kaznivih dejanj je storjenih s pomočjo elektronskih medijev oziroma na spletu.

O nestrpnosti ne molčati

Hudejeva še pojasnjuje, da se lahko nestrpnost med ekonomsko krizo hitro poveča, ker je v družbi več splošnega nezadovoljstva. "Zato je še toliko pomembnejše, da se identitetna vprašanja ne zanemarjajo. O tem je treba razpravljati, jih postaviti na glavno mesto tudi med politiki," pravi in dodaja: "Oblike nestrpnosti so različne, od očitnih, kot so pretepi, do bolj subtilnih, manj vidnih. Tak primer so denimo informacije, ki so nestrpne in zavajajo pod krinko skrbi za družine."