Zenel Batagelj iz družbe Valicom je pojasnil, da podjetja uporabljajo različne
metodologije. Poleg tega pa na izide anket precej vpliva tudi dejstvo, da volivci levih strank
veliko raje sodelujejo v telefonskih anketah kot volivci desnice.
V raziskavi vzporednih parlamentarnih volitvah leta 2000 so v Valicomu anketirance ob izhodu
z volišč spraševali, ali bi sodelovali v anketi ali ne.
"Razlike so precejšnje," opozarja Batagelj. Tisti, ki so želeli sodelovati in so
sodelovali v anketah, so preferirali LDS in takratno ZLSD (sedaj SD). Tisti, ki niso želeli
sodelovati, pa so dajali prednost SDS, SLS + SKD, DeSUS in SMS, je še dodal.
Anketna metodologija pa je tesno povezana tudi s stopnjami sodelovanja v anketah. Nižja
stopnja sodelovanja pomeni, da so izidi bolj občutljivi na podrobnosti. Leta 2000 je bilo tako v
anketah pripravljenih sodelovati okoli 50 odstotkov poklicanih, medtem ko ta delež danes znaša od
20 do 35,40 odstotkov, je poudaril Batagelj.
Ob tem je opozoril tudi na veliko razliko med volilnimi napovedmi in trenutnim javnim
mnenjem. Javno mnenje namreč kaže trenutno podporo predsedniškim kandidatom v javnosti. Volilna
napoved pa je napoved tistega, kar bi se zgodilo, če bi bile volitve to nedeljo. Pri volilni
napovedi se agencije omejijo le na tiste volivce, ki zatrdijo, da bi se oziroma se bodo zagotovo
udeležili volitev.
Nezanesljivo napovedovanje izida
Med anketami za volilne napovedi prihaja do velikih razlik zaradi neprimerljivosti anket, ki jih opravljajo raziskovalna podjetja.