Med anketami za volilne napovedi prihaja do velikih razlik zaradi neprimerljivosti anket, ki jih opravljajo raziskovalna podjetja.
V raziskavi vzporednih parlamentarnih volitvah leta 2000 so v Valicomu anketirance ob izhodu z volišč spraševali, ali bi sodelovali v anketi ali ne. "Razlike so precejšnje," opozarja Batagelj. Tisti, ki so želeli sodelovati in so sodelovali v anketah, so preferirali LDS in takratno ZLSD (sedaj SD). Tisti, ki niso želeli sodelovati, pa so dajali prednost SDS, SLS + SKD, DeSUS in SMS, je še dodal.
Anketna metodologija pa je tesno povezana tudi s stopnjami sodelovanja v anketah. Nižja stopnja sodelovanja pomeni, da so izidi bolj občutljivi na podrobnosti. Leta 2000 je bilo tako v anketah pripravljenih sodelovati okoli 50 odstotkov poklicanih, medtem ko ta delež danes znaša od 20 do 35,40 odstotkov, je poudaril Batagelj.
Ob tem je opozoril tudi na veliko razliko med volilnimi napovedmi in trenutnim javnim mnenjem. Javno mnenje namreč kaže trenutno podporo predsedniškim kandidatom v javnosti. Volilna napoved pa je napoved tistega, kar bi se zgodilo, če bi bile volitve to nedeljo. Pri volilni napovedi se agencije omejijo le na tiste volivce, ki zatrdijo, da bi se oziroma se bodo zagotovo udeležili volitev.
