Foto: Žurnal24 main David Jug (Foto: Boštjan Tacol) Predsednik vlade ni navaden javni uslužbenec. Njegov položaj poleg moči prinaša odgovornost; ne le do stranke, predvsem vis-a-vis državljanov. Moral bi biti vzor, pa je vse prej kot to. Na toliko arogance, vzvišenosti, pokroviteljstva in cinizma, kot ga je Janez Janša prikazal v četrtkovem nastopu pred kamerami, težko naletite na enem mestu. Na takšen način z javnostjo komunicirajo tudi nekateri njegovi zvesti podporniki. Vzorec nestrpnih izjav je milo rečeno skrb vzbujajoč. Ne verjamete? Poglejte zapise na družabnih omrežjih. Morda premier res ne ceni novinarjev, toda prek nas odgovarja državljanom. Četudi ga z vprašanji spravljamo v zadrego, mu to ne daje pravice do ponižujočih odgovorov.

Je pa predsednik vlade odličen politični strateg. Obsedno stanje v državi želi izkoristiti sebi v prid. Kar je seveda povsem legalno, a obenem dokazuje, da so mu lastni interesi pomembnejši od državnih, na katere ob vsaki priložnosti rad opozori. Spet mu je namreč pozornost uspelo preusmeriti z izvirnega greha za politično krizo na koalicijske razprtije. A izvor vsega zla niso Gregor Virant, ki je Janši pokazal hrbet, niti Karel Erjavec in Radovan Žerjav, ki obljubljata, da bosta to še storila, pač pa premoženje šefa vlade. In kako bi ta rešil zaplet? Odstop seveda ne pride v poštev. Bi pa spremenil volilni sistem. S takšnim, ki bi malim strankam praktično onemogočil vstop v parlament, hkrati pa bi bil pisan na kožo njegovi stranki. A težava ni volilni sistem. Javnost ne pričakuje Janševega odstopa zato, ker vlada zaradi razpada koalicije ne bi imela polnih pooblastil, pač pa zato, ker komisiji za preprečevanje korupcije ne zna oziroma noče pojasniti, od kod mu premoženje. Dejstvo, da se na sodišču zagovarja tudi zaradi domnevne podkupljivosti, je le še pika na i. Ne drži torej, da je vlada ujetnik majhnih strank, državljani smo ujetniki Janeza Janše.