“Prvič se nam je zgodilo, da so svojci sorodnika vzeli nazaj domov, ker niso bili sposobni poravnati stroškov doma. Ekonomska kriza je udarila tudi po starejših,” pravi Marko Slavič, direktor Doma upokojencev Danice Vogrinec Maribor, v katerem je sicer nastanjenih nekaj več kot 800 varovancev. Teh primerov ni veliko, se pa krajšajo tudi čakalne dobe za sprejem v dom. “Starejši in njihovi svojci se mnogo bolj racionalno in preudarno odločajo za sprejem v dom, saj plačilno niso sposobni na mesec dati okoli 500 evrov,” pojasnjuje Slavič, ki se boji tudi, da bi zakon o dolgotrajni negi in oskrbi, ki je v sprejemanju, omejil dostopnost doma tistim, ki pridejo zaradi socialnih in ne zdravstvenih težav.
“Trenutno se z odhodom iz doma zaradi plačilne nesposobnosti še nismo srečali, se pa občasno pojavljajo pobude svojcev za znižanje plačila oskrbe zaradi finančnih težav,” pa pojasnjuje Bojana Mazil Šolinc, direktorica Doma ob Savinji Celje, kjer čakalne dobe ostajajo enako dolge.
Sofinancira občina
Manj povpraševanja po posteljah pa je v Domu starejših občanov Lendava in Domu upokojencev Ptuj, a obe direktorici vzrok pripisujeta širši mreži domov, ki so jih v zadnjih letih zgradili na njihovem območju. “Ljudje so praviloma odločajo za domove, ki so bliže njihovemu domačemu okolju,” pove Kristina Dokl, direktorica ptujskega doma, in preseneti s podatkom, da je čakalna doba za dvoposteljno sobo pri njih zgolj en mesec. Zatrdi pa, da izpisa iz doma še niso imeli, saj mora po zakonodaji ob plačilni nesposobnosti svojcev oskrbo plačevati občina. “Sprejeta je bila uredba o oprostitvah plačila in občina okoli 11 odstotkom varovancem v celoti ali delno plačuje bivanje v domu” sklene Doklova. “Na mesec dobimo precej manj vlog kot pred enim letom, a smo še vedno polno zasedeni,” pojasni Angela Hozjan, direktorica lendavskega doma.
Da gospodarska kriza ni zmanjšala povpraševanja, pa meni Marjana Kamnik, direktorica slovenjgraškega doma starostnikov. “Sicer edini v Sloveniji izvajamo koncept gospodinjskih enot, a trenutno imamo okoli 150 aktualnih vlog, čakalna doba pa je nekaj let, saj imamo zelo nizko umrljivost,” pravi Kamnikova in dodaja, da je v Slovenj Gradcu potreba po dodatnih zmogljivostih in drugih oblikah socialnovarstvenih storitev, kot je pomoč na domu, ogromna.