Poudarila je, da je NLB vsem svojim komitentom ponudila izvensodno poravnavo z dodatnim plačilom obresti, ki ga ZPS ocenjuje na vsaj 10 milijonov evrov.

Članom ZPS, ki so vložili tožbe, je zveza po besedah Kutinove skozi celoten proces nudila strokovno pomoč. Prva sodba je nedavno postala pravnomočna, v njej pa je sodišče odločilo, da je banka z zniževanjem obrestne mere kršila pogodbo in je zato varčevalcu dolžna izplačati razliko. Prisodilo je tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila in ne šele od vložitve tožbe.

Banka kršila pogodbo, vendar...
Lani sta bili na sodišču v Trbovljah in sodišču v Ljubljani sprejeti sodbi, v katerih sta sodišči odločili, da je banka z zniževanjem obrestne mere kršila pogodbo. Ker pa sta sodišči šteli, da brošura, ki jo je dobil varčevalec v banki, ni ponudba, sta odločili, da se upošteva povišana obrestna mera le, če jo je banka sprejela s svojim sklepom. V primeru, kjer je banka obrestne mere samo zniževala, pa se mora uporabiti začetna oziroma v pogodbi napisana obrestna mera za celotno obdobje varčevanja. Obe stranki sta se pritožili na Višje sodišče v Ljubljani, ki je v obeh zadevah pritožbo banke v celoti zavrnilo. Pritožbi enega varčevalca je pritožbeno sodišče ugodilo in delno razveljavilo sodbo nižjega sodišča, ker ni upoštevalo sklepa o povišanju obrestne mere. V drugi zadevi pa je višje sodišče v celoti potrdilo sodbo ljubljanskega sodišča, zato je ta sodba postala pravnomočna.

Čeprav je s pravnomočno sodbo v večinskem delu odločeno v korist varčevalca, saj banka ne sme zniževati obrestne mere v nasprotju s pogodbo, pa je po mnenju ZPS nepravilno odločeno o vprašanju, kakšno odgovornost nosi banka za gradiva, ki jih ponuja potencialnim varčevalcem pred sklenitvijo pogodbe. Zato je varčevalec po posvetovanju z ZPS predlagal Vrhovnemu državnemu tožilstvu, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri odloča vrhovno sodišče. Presoja naj bi bila znana v enem mesecu.