V Sloveniji pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja sama po sebi praviloma še ne pomeni avtomatične izgube zaposlitve. Ali se delovno razmerje prekine, ali delodajalec zaposlenega lahko obdrži in ali se ta po prestani kazni lahko vrne na delo, je odvisno od tega, za kakšno delovno mesto gre, kakšna kazen je bila izrečena, ali kaznivo dejanje vpliva na opravljanje dela ter ali področni predpisi za določen poklic zahtevajo neobsojenost. Več o tem so nam povedali na ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za delo.
Pogodba o zaposlitvi se ne prekine samodejno
Po splošnih predpisih delodajalcu obsojenca ni treba odpustiti. 53. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) omogoča suspenz pogodbe o zaposlitvi, kadar delavec zaradi prestajanja zaporne kazni, pripora ali nekaterih drugih ukrepov začasno ne more opravljati dela. Zakon določa, da če gre za odsotnost do šestih mesecev, pogodba o zaposlitvi praviloma ne preneha, temveč miruje. Toda "delavec in delodajalec se lahko dogovorita tudi za dalj časa trajajoč suspenz pogodbe o zaposlitvi", pravijo na ministrstvu za delo. Delodajalec delavcu v času suspenza "ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali pa če je uveden postopek za prenehanje delovnega razmerja", razlagajo na ministrstvu za delo. Po prenehanju razlogov za suspenz se ima delavec pravico vrniti na delo.
Za delovnopravni status načeloma ni pomembno, ali je bil zaposleni obsojen za naklepno ali malomarno kaznivo dejanje. "Po splošnih predpisih oblika kaznivega dejanja ni pomembna, razliko lahko določajo predpisi, ki urejajo konkretno delovno razmerje," pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje.
Pomembno pa je, kakšna sankcija je bila izrečena. Če je nekdo obsojen pogojno, to še ne pomeni, da bo moral prenehati delati. Drugače pa je pri sankcijah, zaradi katerih dela sploh ne more opravljati, na primer, če mora v zapor, če mu je prepovedano opravljati poklic ali če zaradi odvzema vozniškega dovoljenja ne more več opravljati dela, pri katerem je vožnja nujna.
Izredna ali redna odpoved
Prav tako varstvo zaposlitve ne velja, ko gre za "razloge, ki bi pomenili kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti v delovnem razmerju, in se torej nanaša na čas, ko te okoliščine trajajo", spominjajo na ministrstvu za delo. Če kaznivo dejanje hkrati pomeni tudi kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, delovna zakonodaja delodajalcu dopušča izredno ali redno odpoved iz krivdnega razloga.
Zakon o delovnih razmerjih v 110. členu določa, da lahko delodajalec delavcu med drugim izredno odpove pogodbo, če krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, če huje krši obveznosti naklepoma ali iz hude malomarnosti ali če zaradi zaporne kazni ne more opravljati dela več kot šest mesecev. Pri izredni odpovedi ni odpovednega roka, a pred izredno odpovedjo mora "delodajalec delavcu omogočiti zagovor, in sicer v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni", pravijo na ministrstvu za delo.
"Redno odpoved iz krivdnega razloga lahko delodajalec poda, če izkaže, da je delavec kršil pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in je ta kršitev tako huda, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem," razlagajo na ministrstvu za delo. A pri redni odpovedi iz krivdnega razloga praviloma ni dovolj že ena sama kršitev. Delodajalec mora delavca najprej pisno opozoriti, šele ob ponovni kršitvi pa lahko sledi redna odpoved, pravijo na ministrstvu: "Redna odpoved je v primeru ponovne kršitve obveznosti s strani delavca dopustna, če se ponovna kršitev zgodi v enem letu od prejema pisnega opozorila. Kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi tudi drugačen časovni rok učinkovanja pisnega opozorila, vendar ne daljši kot dve leti." V šestem odstavku 87. člena zakona o delovnih razmerjih je določeno, da če delodajalec ugotovi razlog za redno odpoved iz krivdnega razloga, mora praviloma ukrepati v 60 dneh od trenutka, ko je za ta razlog izvedel. Če pa je ravnanje delavca tako hudo, da ima tudi znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec delavca v takem primeru že med samim postopkom začasno umakne z dela. Torej, še preden je odpoved dokončno podana, mu lahko prepove opravljanje dela do konca postopka. "V tem času ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi," pravijo na ministrstvu za delo. Tudi pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec delavcu praviloma omogočiti zagovor. "Delavec, ki meni, da mu je delodajalec nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, lahko v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi," razlagajo na ministrstvu za delo.
Splošna pravila delovnega prava ne veljajo enako za vse
Kot za Žurnal24 pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za delo, splošna pravila delovnega prava ne veljajo enako za vse. Področna zakonodaja, kolektivne pogodbe ali akti delodajalcev lahko določajo strožje pogoje za zaposlitev, med drugim tudi pogoj neobsojenosti.
Takšne pogoje imajo na primer zaposleni v javni upravi, vzgoji in izobraževanju ter Slovenski vojski. Na primer za uradniška delovna mesta Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1) določa, da oseba ne sme biti pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Mora delavec delodajalca obvestiti o tem, da je prišel navzkriž z zakonom?
Po 138. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sodišče delodajalca praviloma samo obvesti o priporu in o pravnomočni obsodilni sodbi na kazen zapora. A na ministrstvu za delo opozarjajo, da zakon o delovnih razmerjih določa splošno obveznost delavca, da delodajalca obvešča "o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja". Poleg tega pa mora delavec delodajalca obveščati o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu. Prav tako 110. člen zakona o delovnih razmerjih daje pravico delodajalcu, da izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca. Različni področni zakoni pa lahko določajo tudi posebne obveznosti zaposlenih glede obveščanja.
Izbris obsodbe iz kazenske evidence
Glede na šesti odstavek 80. in prvi odstavek 82. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) z izbrisom obsodbe iz kazenske evidence prenehajo njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega. To pomeni, da delodajalec po izbrisu obsodbe "ne sme odkloniti zaposlitve iz razloga obsodbe, če delavec ponovno kandidira za zaposlitev", pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje.
Vendar to še ne pomeni avtomatične zaposlitve. Neobsojenost je le eden od pogojev, kandidat mora še vedno izpolnjevati tudi vse druge pogoje za konkretno delovno mesto.
Kur....pa tak zakon.
"Obsojeni lahko gredo po kazni mirno nazaj na delo"....Ja, vemo, pa vmes tudi..Je Janez osebno pokazal...
Obsojenci iz vrste oligarhov ,politikov in pedofili ne gredo v zapor ampak jih premestijo v drugo službo, kjer lahko nemoteno nadaljujejo svoje rabote.