V Tihem oceanu se odvija sprememba, ki bo prav kmalu zaznamovala vreme po vsem svetu in tudi pri nas. Najnovejše analize oceanskih temperatur kažejo, da se sicer že napovedana vrnitev vremenskega pojava El Niño razvija hitreje in močneje, kot so strokovnjaki pričakovali še pred nekaj tedni.
Vremenski Modeli ECMWF in britanskega Met Officea zdaj z visoko stopnjo gotovosti napovedujejo, da bo ta dogodek do jeseni dosegel raven tako imenovanega super El Niña, ki velja za najintenzivnejšo fazo tega podnebnega pojava.
Ključni dejavnik za bliskovit razvoj dogajanja je Kelvinov val. Gre za masivno podpovršinsko ogrevanje v tropskem delu Tihega oceana, ki je v zadnjih tednih na globini med 50 in 250 metri doseglo temperature do osem stopinj nad normalnimi.
Kot pojasnjujejo v analizi na spletni strani Severe Weather z datumom objave 1. maj 2026, takšni toplotni valovi nastanejo, ko pride do oslabitve ali spremembe smeri pasatnih vetrov. Topla voda se začne takrat pomikati proti vzhodu in počasi dvigati na površje. Ko površinska temperatura oceana v tem delu sveta preseže mejo dveh stopinj nad normalo, pride do uradno dosežene ravni za razvoj super El Niña.
To vremenski modeli zdaj napovedujejo že za obdobje med letošnjim avgustom in oktobrom.
Kaj to pomeni za Srednjo Evropo?
Vpliv El Niña na naše podnebje deluje posredno, prek spremembe globalnega toka (jet streama) in vremenskih vzorcev z gibanjem zračnega pritiska nad Atlantikom. V razmerah 'običajnega' El Niña ta pojav običajno nima neposrednega vpliva na Evropo, temveč bolj posrednega.
Na podlagi analize preteklih super El Niño dogodkov in aktualnih sezonskih napovedi pa se za poletje 2026 izrisuje nič kaj obetavna slika. Nad večino Evrope napoved govori o nadpovprečnih temperaturah od južne do osrednje in severne Evrope, čemur pritrjuje tudi britanski model UKMO.
Za osrednjo Evropo pa je ključna ugotovitev glede padavin. Skupaj z višjimi temperaturami, ki bodo posledice zmanjšanjega zračnega pritiska nad Atlantikom in posledično povečanega pretoka zračnih mas iz juga ob hkratnem zmanjšanju količin padavin v osrednjem in zahodnem delu celine se pojavlja povečano tveganje za nastanek suše v Srednji Evropi. Kombinacija vročine z le malo deževnimi dnevi pa je bila značilna za nekaj najhujših suš v zadnjem desetletju.
Andrej Flis, sicer slovenski vremenoslovec in eden glavnih strokovnjakov portala Severe Weather Europe, v svoji obširni napovedi opozarja, da niti dva El Niño dogodka nista enaka in da dolgoročne sezonske napovedi nosijo precejšnjo mero negotovosti. Kljub temu je skladnost med zgodovinskimi vzorci in aktualnimi modeli visoka, zato obstaja velika verjetnost napovedanega razvoja.
Zadnji super El Niño je bil sicer v letih 2015-2016. Takrat je bila v Sloveniji zelo mila zima, pomlad se je začela zgodaj, poletje pa je bilo zelo vroče. Močan je bil tudi pojav v letih 2023 in 2024, ko smo v Sloveniji imeli zelo hude suše.
Glede na kombinacijo vseh trenutnih dejavnikov in vzorcev nas s stališča suše in vročinskih valov torej čaka eno težjih poletij v zadnjem času.
Kdo zdej straši otroke?!
Vedno nekaj najdete, da strašite otroke ! Od kar Zemlja obstaja se vse spreminja, potuje, ruši, poplavi, premika, plazi, zgori, izumre...imamo klimo v prostorih torej 8 ur ne bomo vzunaj, hrana pride pa od drugod.