''Od konsolidacije je odvisna tudi učinkovita realizacija vladnega programa, zato se nam zdi to še toliko pomembneje,'' je v odzivu na sprejetje odstopa dosedanjega predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča s strani nadzornega sveta banke poudaril Kranjec.

"Odločitve, sprejete na pol, so nevarne"

Minister za finance Franc Križanič tudi danes ni želel podrobno komentirati odstopa Draška Veselinoviča. "Pričakujem, da bo kmalu sklicana skupščina, ki bo imenovala nov nadzorni svet, ta pa bo na primeren način poiskal in imenoval novo upravo banke," je poudaril. Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc meni, da je z velikimi gospodarskimi družbami treba ravnati zelo premišljeno in skrbno. Glavna naloga nadzornega sveta je po njenih besedah kadrovanje vodstva, kar pomeni tako imenovanje kot razreševanje predsednika in članov uprave. "Je pa nevarno, kadar so odločitve sprejete samo na pol – razrešitve predsednikov uprav brez hitrega imenovanja novega vodstva sprožajo obdobja brezvladja, ko se organizacije ukvarjajo same s seboj, namesto s svojim poslom. Trenutno je v bančnem sistemu najslabši možen čas za kaj takega," je opozorila.

Dvom v javni razpis
Hkrati je Kranjec izrazil dvom, da se bo ob napovedani izbiri novega predsednika uprave z javnim razpisom to res zgodilo. ''Zdi se nam sorazmerno nenavaden način izbire novega predsednika uprave in to nam zbuja dvome, ali se bo lahko ta konsolidacija zgodila v kratkem času,'' je še povedal guverner Banke Slovenije.


Povratna zanka
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je sicer ob predstavitvi ocenil, da je zdajšnje stanje slovenskih bank zadovoljivo, vendar poslabšanja ne izključuje. Meni, da je poslabšanje možno zaradi povratne zanke iz realnega sektorja.

Normalizacija zadolževanja
Član Sveta Banke Slovenije Božo Jašovič je poudaril, da je treba najprej zagotoviti normalizacijo zadolževanja bank v tujini. Pri tem je treba z državnimi jamstvi zagotoviti, da bodo banke z izdajanjem bančnih obveznic prišle do dolgoročnejših virov. Jašovič še meni, da morajo lastniki bankam zagotoviti dodaten kapital, saj bodo banke, ki bodo bolj kapitalizirane, bolje prestale krizo.

Slabši dohodkovni položaj
Zaradi trenutnih težavnih gospodarskih razmer se bo po njegovih besedah poslabšal tudi dohodkovni položaj bank, saj se bo zaradi povečevanja rezervacij zmanjševal njihov dobiček ali pa bodo banke zapadle celo v izgubo, kar bo oslabilo njihov kapital. V tem kontekstu igra ključno vlogo tudi država kot lastnik in ne samo kot porok za novo zadolževanje bank, dodaja.

Daljša kriza, več izgub
Jašovič je povedal še, da slovenske banke za zdaj zagotavljajo dovolj kapitala, a daljša ko bo gospodarska kriza, več bo tudi izgub na posojilnem portfelju. Zato je nujno čim prej začeti izvajati vladne protikrizne ukrepe, kot je jamstvena shema za bančna posojila podjetjem.