Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je prejšnji teden zaradi neuravnoteženega poslovanja potrdil predlog za izredno zvišanje obveznega zdravstvenega prispevka s sedanjih 39,36 evra na 48,6 evra mesečno, in sicer od 1. marca. Skupščina zavoda ga bo obravnavala 25. novembra, a se je nanj že danes odzval Ostrc in zagotovil, da izrednega zvišanja ne bo. Ob tem od ZZZS pričakuje, da poiščejo notranje rezerve, okrepijo finančni in poslovni nadzor zbranih sredstev ter odpravijo nepotrebno podvajanje zdravstvenih storitev.
Na ZZZS so v odzivu na ministrove besede zapisali, da ukrepe na odhodkovni strani že aktivno izvajajo. Spomnili so, da je skupščina ZZZS pretekli in tudi sedanji vladi posredovala predloge dodatnih ukrepov v višini 93 milijonov evrov, ki zahtevajo spremembe zakonodaje, a te še niso pripravljene.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Opozarjajo, da če ne bodo zagotovljeni dodatni prihodki oziroma sistemski ukrepi, bo za uravnoteženje poslovanja treba iskati kombinacijo rešitev na prihodkovni in odhodkovni strani ter zagotoviti ustrezen obseg sredstev iz državnega proračuna.
Začudeni nad odzivom Ostrca
Predsednico skupščine ZZZS Martino Vuk pa čudi takojšnji odziv Ostrca, saj lahko uradni predlog vladi poda le skupščina, ta pa o njem sploh še ni razpravljala. Za STA je poudarila, da je "minus zdravstvene blagajne" posledica rebalansa proračuna, s katerim je vlada ZZZS odvzela 100 milijonov evrov, in zato se plačevanje obveznosti prenaša v naslednje leto.
"Pričakovala bi, da bi se minister odzval, zakaj je do tega prišlo, zakaj on ni tega preprečil in kako bo zagotovil dodatna sredstva iz proračuna," je bila kritična. Ob tem je spomnila, da je vlada v predlogu sprememb proračuna za leto 2027 predlagala še dodatno znižanje sredstev iz državnega proračuna v zdravstveno blagajno, "kar pomeni, da bo minus še večji".
Na seji skupščine, ki bo prihodnjo sredo, pa kot predsednica ne bo predlagala sklepa o splošnem zvišanju obveznega zdravstvenega prispevka, ampak bo predlagala uvedbo diferencirane višine prispevka, kar pomeni, da bi tisti z manj prihodi plačevali nižji znesek, tisti, ki imajo več, pa sorazmerno višji znesek.
"Ko minister pravi, da je dovolj denarja v zdravstveni blagajni, jaz od njega pričakujem konkretne ukrepe, kako naj se pripravi finančni načrt na način, da bo tega denarja dovolj, ne da bi se posegalo v pravice zavarovancev," je dejala. Poudarila je, da skupščina ne bo dovolila nižanja pravic, vključno z višino bolniških nadomestil.
Kot je danes na novinarski konferenci o plačilu odmere za praznike dejala predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, ki je namestnica predsednika upravnega odbora ZZZS, z zaskrbljenostjo spremljajo finančno stanje zdravstvene blagajne. Tudi ona namerava na seji skupščine predlagati preoblikovanje obveznega zdravstvenega prispevka v progresivni prispevek.
Meni, da bi bilo najbolj smiselno vprašati državo, kako namerava rešiti primanjkljaj v zdravstveni blagajni. "Navsezadnje smo še vedno država, ki zdravstveni blagajni iz proračuna namenja relativno nizka sredstva," je dodala. Ob tem je poudarila, da morebitno zmanjšanje pravic za skupščino ni sprejemljivo in se bodo borili proti njemu. Morebitno podvajanje storitev pa da ni nekaj, kar "se lahko ugotovi in spremeni čez noč".
Ob tako veliki zdravstveni blagajni, ki obsega že skoraj sedem milijard evrov, se po njenih besedah lahko zlahka reče, da je denarja dovolj. Vendar pa rastejo tudi potrebe prebivalstva, naraščajo stroški zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov.