"Status študenta marsikateri družini pomeni edini vir varnosti in prihodkov. Študentsko delo, zdravstveno zavarovanje, vsak dan topel obrok. Za vse to študentu ni treba opraviti nič drugega, kot da se vpiše. Žalostno, a resnično," razloge za množičen fiktiven vpis opisuje Alicia Leonor Sauli Miklavčič iz skupnosti višjih strokovnih šol. Na drugem vpisnem roku v višje šole se je letos poskušalo vpisati 5.727 mladih več, kot je bilo mest. "Ni zaman poimenovan hitri prsti," opozarja Sauli Miklavčičeva. Dodaja, da vsi niso fiktivni, je pa teh veliko. Mesta poidejo v nekaj minutah, zato številni status poiščejo že v prvem roku. Številni, ki jim vpis ne uspe, poskusijo z izobraževanjem odraslih v srednjih šolah.

Odkritost se ne izplača

"Nekateri odkrito povedo, da potrebujejo le status. Te zavrnemo, a številni so se naučili, da je treba podpisati izobraževalni načrt. Številni imajo končane fakultete," pravi organizator izobraževanja odraslih na Dolenjskem. "Mladi, ki študij končajo, ne dobijo zaposlitve, številni delodajalci zaposlitev pogojujejo s študentsko napotnico," meni Andreja Dobrovoljc iz Andragoškega centra Republike Slovenije. Meni še, da bi težavo rešili z večjim zaposlovanjem in preprečevanjem veriženja statusov. Dodaja, da je v pripravi zakonodaja, ki bo zadnje preprečila v izobraževanju odraslih in na višjih šolah.

Šole od njih nimajo koristi

Nekateri ravnatelji ne nameravajo čakati. Na Šolskem centru Ptuj so študentom višjih šol, ki ne bodo hodili na predavanja, novembra obljubili izpis. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) "podpira prizadevanja ravnateljev, da bi vpisane študente, ki ne izpolnjujejo nobenih študijskih obveznosti, ustrezno sankcionirali".

Na MIZŠ dodajajo, da so ravnatelje opomnili, da spremembe internih aktov, ki izpise omogočajo, ne smejo veljati za nazaj. Na Študentski organizaciji Slovenije (Šos) pozdravljajo prizadevanja za zmanjšanje fiktivnih vpisov, a pozivajo k ustreznim zakonskim rešitvam: "Osamljene akcije na posameznih šolah študente postavljajo v neenak položaj in tudi posegajo na področje socialnih pravic."Na višjih šolah opozarjajo, da imajo težave z organizacijo dela predvsem tam, kjer je tudi do 50 odstotkov vseh vpisanih zaradi statusa. "Predvsem je napačno mnenje, da so ustanove vesele njihovega prihoda, saj so financirane glede na število študentov, ki opravijo študijske obveznosti," pravi Sauli Miklavčičeva. Z vpisninami naj bi pokrili le stroške vpisa.

Država se boji brezposelnih

Deloma naj bi težave rešila enotna evidenca vpisov eVŠ. "Po našem mnenju manjka povezava z vpisnim sistemom za višje šole," opozarjajo na ljubljanski univerzi. Na Šosu zanikajo, da jim je v interesu, da čim več študentov dela prek napotnic, saj naj bi država poskrbela za doplačilo, če prihodki iz študentskega dela padejo za 80 odstotkov. Sauli Miklavčičeva meni, da je fiktiven vpis socialni korektiv: "Jasno je, da bi ustrezna sistemska ureditev pripomogla k naglemu povečanju števila brezposelnih in tistih, ki živijo pod pragom revščine." Na Šosu pravijo, da kljub njihovim večkratnim pozivom eVŠ ni uveden, ker je "očitno v interesu države, da si mladi lahko svoj socialni položaj rešujejo le prek statusa študenta". Z MIZŠ odgovarjajo, da baze vpisa ne bodo v celoti rešile problema, "ker imajo študenti pravico do študija določeno z zakoni. Vzroke lahko samo odpravimo tako, da se omejijo pravice, ki izhajajo iz statusa." Na MIZŠ zagotavljajo, da bo eVŠ za dodiplomski študij začel veljati naslednje leto. Za drugo in tretjo stopnjo že velja.