Tako kot v večini drugih evropskih držav je ob povečanemu prihodu beguncev tudi slovenska vlada pohitela s spremembami zakonodaje. V skladu z novi predlogom bi namreč skrajšali dolgotrajne birokratske postopke o odločanju za azil.

Vlada: Hitra odprava tistih, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite

O posamezni prošnji za mednarodno zaščito bi tako morali odločiti že v dveh mesecih, pravno sredstvo pa ne bo zadržalo odločitve. Po novem pa bi notranje ministrstvo v primeru prihodov večjega števila državljanov tretjih držav postopke izvajalo kar v nastanitvenih območjih v bližini meje oziroma tranzitnega območja.

Kot je navedla vlada v sporočilu za javnost, naj bi "predlog na ta način omogočal hitro in učinkovito obravnavo tistih, za katere se že na začetku ugotovi, da očitno ne potrebujejo mednarodne zaščite".

Pogojevanje podaljšanega nadomestila s tečajem jezika

Poleg tega zakon, ki ga mora sedaj potrditi še državni zbor določa, da so do podaljšanega nadomestila za bivanje pri zasebniku upravičeni le tisti begunci, ki so bili  v obdobju prvih 18 mesecev v 80 odstotkih prisotni na tečaju slovenskega jezika.

Novela tudi ukinja enkratno denarno pomoč v višini 270 evrov, prav tako pravico osebe s subsidiarno zaščito do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev za družinske člane.

Podaljšanje subsidiarne zaščite

Neodprto za nevladne organizacije pa je še vedno ostalo vprašanje podaljšanje subsidiarne zaščite, ki jo v Sloveniji le izjemoma podaljšajo. To namreč prejmejo osebe, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda, ki zajema smrtno kazen ali usmrtitev, mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje.

Do zdaj namreč država le obstoj razlogov, na podlagi katerih je bila subsidiarna zaščita podeljena, ne pa tudi obstoj drugih razlogov, ki jih je prosilec še navedel oziroma o spremembah, ki so se zgodile. Ministrstvo po zdajšnji zakonodaji predlaga, da lahko posameznik s subsidiarno zaščito ponovno zaprosijo za status begunca.