V sredo se začne sojenje novinarki Anuški Delić, ki ji grozi zaporna kazen, ker je, kot pravi Stepišnik, opravljala svoje delo. Tožilstvo ji očita, da je z objavo povezav med neonacistično skupino Blood & Honour in SDS izdajala tajne podatke Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. V DNS so prepričani, da je bil javni interes pri objavi informacij nesporen.
Zaradi izdaje tajnih podatkov sta kazensko ovadena tudi novinarja Dnevnika Meta Roglič in Peter Lovšin, ki sta bila že zaslišana na policiji.

Ta možnost za discipliniranje novinarjev šele od leta 2008

"Pred spremembo kazenskega zakonika, ki je stopila v veljavo leta 2008, novinar ali nekdo drug, ki je v javnem interesu objavil tajne podatke ni mogel biti kazensko preganjan, če seveda ni ogrožal varnosti države in ljudi," na poslabšanje zakonodaje opozarja Stepišnik. "Po letu 2008 pa tega določila ni več in odprla se je možnost, da državne institucije preganjajo in disciplinirajo novinarje, ki želijo razkriti nepravilnosti in korupcijo. Kazenski ovadbi sledi pritisk na vire, torej žvižgače, ki opozarjajo na nepravilnosti. V primeru Anuške Delić je tako sodišče zahtevalo podatke o prometu na njenem mobilnem telefonu, ki bi lahko razkril njen vir, kar pa je sodišče na srečo zavrnilo," še pravi Stepišnik. 

Odvetnik Delićeve Emil Zakonjšek meni, da bi moralo sodišče vedno, ko pride do sodnih postopkov zaradi medijskih objav, tehtati med svobodo izražanja na eni in pravico do zasebnosti, komunikacijsko tajnostjo ali pa zaščito podatkov v kazenskem postopku na drugi strani. 

Tudi zaradi razžalitve grozi zapor

Stepišnik sicer pravi, da je se je povečalo tudi število kazenskih pregonov zaradi razžalitve, čeprav je resolucija Sveta Evrope pozvala k njeni dekriminalizaciji, saj meni, da lahko vsak, ki je razžaljen, sam sproži civilno tožbo. Slovenija pa je še vedno ena od držav, kjer je za razžalitev zagrožena celo zaporna kazen.