Nadškofijo Ljubljana, ki je lastnica denacionaliziranega dvorca, bi lahko že v kratkem doletela več milijonov evrov težka tožba za vračilo vlaganj, ki jih je po naročilu nadškofije in Rodeta izpeljala medvoška tovarna papirja Goričane. Tožbo namerava po pisanju današnjega Dnevnika vložiti Andraž Stegu, dolgoletni direktor in lastnik papirnice.

"V času, ko sta bila večinska lastnika družbe Goričane Zvon ena in Zvon dva, ki sta danes oba v stečajnih postopkih, je prišlo do odločite, da bodo Goričane pomagale pri obnovi gradu, sicer v lasti ljubljanske nadškofije. Od prvotne zamisli, pri kateri bi pri obnovi sodelovalo več pravnih oseb, je na koncu kot vlagateljica ostala le naša družba," za Dnevnik navaja Stegu.

Ta si je dlje prizadeval za sporazumno rešitev razmerij, za izpolnitev obljube o finančnem sodelovanju pri obnovi in morebitno odprtje dvorca Goričane za javnost. Obiskal je tudi Vatikan, vendar brez večjih uspehov. "Za rešitev naložbe bomo tako izrabili vse zakonite in pogodbene možnosti," napoveduje Stegu.

Za zelo verjetno zaostritev pogovorov bi lahko poskrbele banke; papirnica je imela še pred letom za skoraj 40 milijonov obveznosti do bank.

Pod taktirko nadškofije

S posegi v dvorec so zgodovinski spomenik rešili pred propadom. Vrhnji del prostorov so pred Rodetovim odhodom v Rim leta 2004 pripisali Rodetu. S posebnim dodatkom k pogodbi si je ta zagotovil dosmrtno pravico do uporabe 427 kvadratnih metrov velikih prostorov.

Med obnovo je dvorec obiskoval in se odločal o opremi prostorov. Med drugim so morali delavci zamenjati ploščice v kopalnici, saj Rodetu ni bila všeč njihova barva. Tudi namembnost prenovljenega dvorca je takšna, kot so si jo zamislili v nadškofiji.

Po informacijah Dnevnika ima posel še eno razsežnost; v ljubljanski nadškofiji naj bi za soglasje "pozabili" zaprositi Sveti sedež, čeprav bi glede na finančno obsežnost posla to morali storiti.