Povečanje obrambnega proračuna, ki ga načrtuje vlada - prejšnji teden je v javno razpravo poslala resolucijo - pomeni rekordno zvišanje obrambnih stroškov na 1,405 milijarde evrov, kar pomeni 500 milijonov evrov več, kot je Slovenija za obrambo namenila lani. Vlada namreč načrtuje dvig obrambnih stroškov iz 1,3 odstotka BDP na 2 odstotka že letos, do leta 2030 pa naj bi se stroški dvignili na tri odstotke BDP.

Velika sprememba v stališčih, gre za pritisk?

Gre za veliko spremembo v stališčih, saj je še pred nekaj meseci veljalo, da bomo do leta 2030 ostali pri treh odstotkih BDP, opozarja nekdanji veleposlanik Slovenije pri Natu in strokovnjak za obrambno ekonomiko Erik Kopač, ki meni, da gre tukaj za pritisk ZDA. Meni tudi, da bi takšne odločitve morale biti predmet širše politične in družbene razprave, saj imajo dolgoročne posledice za državo.

Državljani proti oboroževanju

A vladna koalicija seveda ni naklonjena posvetovalnemu referendumu, saj so slovenski volivci nenaklonjeni oboroževanju, zato je vnaprej znano, kakšen bi bil rezultat. Ta za vlado, glede na to, da bi šlo za posvetovalni referendum, sicer ni zavezujoč. 

"Soočeni smo z rekordno militarizacijo, ki po eni strani Slovenijo peha v vključevanje na tuja bojišča in v tuje vojne. Po drugi strani bo ta militarizacija popolnoma opustošila že tako minimalno blaginjo v Sloveniji. Deset milijard evrov našega denarja naj bi šlo za interese Nato pakta," pa Miha Kordiš, nepovezani poslanec, ki je začel zbirati podpise za referendum, na katerem bi odgovarjali na vprašanje "Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024?". 

Levica obljubljala izstop iz Nata

Kordiš je nekdanji poslanec Levice, stranke, ki je pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 v svojem programskem izhodišču še zagovarjala izstop Slovenije iz Nata. "Res je, to je naše programsko izhodišče in pri tem vztrajamo. Prepričani smo, da bi na ta način Slovenija zapravila manj za orožje. Tako kažejo izkušnje Avstrije in Švice, ki sta nevtralni državi. Menimo tudi, da ne bi bili nič manj varni kot, če smo v Natu, kvečjemu bolj. Moje stališče je obratno od drugih, ki pravijo, da je Nato naš ščit, češ, če se zgodi napad na Slovenijo, se zgodi na vse članice. Nihče nam niti približno ne grozi z vojno in nihče nima interesa napasti Slovenije. Lahko pa se Slovenija znajde v vojni, če se Nato zaplete v vojno. Velja namreč tudi obratno, če je napadena ena članica, smo tudi mi v vojni. Z izstopom iz Nata se ostale štiri prihodnje koalicijske partnerice ne strinjajo, zato smo že povedali, da za vstop v vlado pri tem ne bomo vztrajali. Bomo pa vztrajali pri tem, da ne mečemo denarja za orožje. Vsak evro, ki ga vržemo v oklepnike, je zgubljeni evro, ki ga potrebujemo za stanovanja, zdravstvo, pokojnine," je takrat dejal tedanji koordinator Levice Luka Mesec v intervjuju za Žurnal24. Preberete ga lahko tukaj.

Od pobude za referendum odstopili

Pri Levici so v začetku aprila 2025 predlagali, da se pred kakršnokoli dokončno odločitvijo vlade ali Državnega zbora razpiše posvetovalni referendum, na katerem bi državljani izrazili svoje mnenje glede povečevanja izdatkov za oboroževanje, kasneje pa so od te pobude odstopili. "Predlog resolucije predvideva nakupe napadalne opreme, povečuje vojaške izdatke in podreja obrambno politiko interesom Nata. Ne delimo predstave, da je več orožja tudi več varnosti. Nasprotno, prepričani smo, da se mora Slovenija usmeriti v zmanjševanje vojaške odvisnosti, v nevtralno zunanjo politiko in v preusmeritev proračunskih sredstev iz orožja v ljudi, so v Levici povedali za Dnevnik. "Vsaka odločitev o obrambni politiki mora biti skrbno pretehtana in sprejeta na demokratičen način. To pomeni, da je ključno, da se o njej izvede široka javna razprava, kar pa ne izključuje možnosti posvetovalnega referenduma."

Koalicijski SD in Levica sta se pred volitvami podpisali zahteve Glasu ljudstva glede vojaške politike, med katerimi je tudi zagotavljanje pravice do referenduma o vseh pomembnih odločitvah na vojaškem področju, vključno z investicijami v oborožitev.

Podpisov ne potrebuje, a jih hoče

Poslanski kolegi Kordišu, ki ustanavlja svojo stranko Mi, socialisti! očitajo populizem in promocijo nove stranke. Kordiš lahko pobudo za posvetovalni referendum vloži kot poslanec in za to ne potrebuje podpisov državljanov. "Pobudo želim vložiti s podporo ljudstva kot predstavnik mirovnih prizadevanj. Če bi jo vložil sam, bi jo zagotovo pometli pod preprogo," pravi Kordiš. O razpisu posvetovalnega referenduma odločajo poslanci, zato je uspeh njegove pobude odvisen od spremembe politične volje poslancev. 

dezurni@styria-media.si