Golob sporočil: Po zgledu teritorialne obrambe uvajamo aktivne rezervne sile

"Živimo v nepredvidljivih časih. Zato smo se že pred letom in pol lotili celotne prenove obrambne in varnostne politike z namenom krepitve odpornosti slovenske družbe. V okviru vaje odpornost, ki je bila zaključena letos in tudi v okviru številnih posvetovanj z poveljniki znotraj Nata smo prišli do marsikaterega novega spoznanja, predvsem pa do tega, da je treba našo obrambno politiko celovito prenoviti in razširiti," je na posebni novinarski konferenci o novi obrambni in varnostni politiki za večjo odpornost Slovenije dejal predsednik vlade Robert Golob.

Vlada bo že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.Izdatke bodo do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP. Nova obrambna in varnostna politika, s katero je premier Robert Golob že seznanil koalicijo, predvideva varnost tako za vojaške kot civilne namene.

Hitrejša in bolj ambiciozna časovnica doseganja obrambnih izdatkov predvideva doseganje dveh odstotkov BDP v letu 2025 in postopoma do leta 2030 naraščanje v smeri treh odstotkov BDP, nato pa vztrajanje na tej višini do konca dolgoročnega razvojnega obdobja. Tako bi ta odstotek leta 2026 povišali na 2,2 odstotka, v 2027 na 2,4 odstotka, v 2028 na 2,6 odstotka, v letu 2029 pa na 2,8 odstotka.

Slovenija je leta 2024 obrambnim izdatkom namenila okoli 1,35 odstotka BDP oziroma 904,7 milijona evrov. Dlje čase se sicer vrstijo pozivi, naj članice Nata za obrambo namenijo več denarja. Tako je generalni sekretar Nata Mark Rutte je na začetku leta ocenil, da bodo članice za obrambo verjetno morale namenjati več kot tri odstotke BDP letno. To je dejal v luči pozivov predsednika ZDA Donalda Trumpa k večji porabi za obrambo.

Uvedba aktivnih rezervnih sil, kako do 30.000, (še) niso razložili

"V to prenovo in razširitev moramo vključiti čim širše strukture, zato poleg slovenske vojske z novo resolucijo po zgledu teritorialne obrambe uvajamo aktivne rezervne sile, s tem bomo izrazito povečali število ljudi, ki bodo vključeni v varnostni sistem. In tudi lažje zagotavljali varnost in obrambo na teritoriju republike Slovenije," je še izpostavil Golob.

"Slovenci imamo dobro, pozitivno izkušnjo iz leta 90/91, takrat je teritorialna obramba oddelala svoje. Strokoven termin v naših dokumentih so prostorske sile. Gre pa za širitev principa po zgledu teritorialne obrambe, tako da se bomo potrudili za lokacijsko enakomerno porazdelitev znotraj celotne države. Prvi koraki so že v izvedbeni fazi, želimo pa redno sestave slovenske vojske skupaj s pogodbeno rezervo v miru 10.000, v primeru izjemnih poslabšanj varnostnih poslabšanj, pa krepimo številko do 30.000 in čez," je prepričan obrambni minister Borut Sajovic. "Kar se tiče kadrovskih trendov v slovenski vojski, so zadnji dve leti izrazito pozitivni, zaposlimo več ljudi, kot jih odide v pokoj. Krepimo pogodbeno rezervo, smo že presegli tisočico. V kratkem času smo iz 200–300 štipendij dvignili na več kot 600 in tabori za mlade presegajo številke tisoč mladih kandidatov in kandidatk," je še razložil Sajovic. 

"V tej državi je število ljudi, ki imajo temeljno osnovno vojaško usposabljanje iz različnih obdobij in so mlajši od 65 let, bistveno, bistveno višje (od prej omenjenih 30.000 ljudi). Je pa na tem področju treba delati stalno in konstantno. Kar se pa tiče prostorskih sil po zgledu teritorialne obrambe: jasno je, da so ljudje, ki so doma v nekih sredinah, razmere, kritično infrastrukturo, dostope in naravne danosti najbolje poznajo. Ker pa smo Slovenci vsi skupaj veliki domoljubi, pa sem prepričan, da je domače kraje najlažje in najuspešnejše braniti," je še izpostavil obrambni minister. 

Po glasnih pozivih Nata vendarle povečanje izdatkov

"Obramba je bistveno več kot samo vojska. Obramba so tudi številne investicije v večnamenske objekte za t. i. dvojno rabo. Tako v logistiko, Luko, ceste, železnice, izgradnje koridorjev, novih bolnišničnih zmogljivosti, kibernetske varnosti," pa je poudaril Golob.

Povečanje obrambnih izdatkov bodo umestili v širši okvir "premišljenega in odgovornega upravljanja z javnimi financami". Varnost bodo po navedbah kabineta krepili ob hkratnem varovanju socialne pravičnosti, demokratičnih vrednot ter zmožnosti države, da ostane odporna na sodobne varnostne, okoljske in družbene izzive.

Nova obrambna in varnostna politika za večjo odpornost Slovenije vključuje cilje zmogljivosti Slovenske vojske in načrt povečanja obrambnih izdatkov do leta 2040, krepitev domačega znanja, razvoj proizvodnje in obrambne industrije in novo strategijo slovenske obrambne industrije, infrastrukturo za dvojno rabo, vojaške zdravstvene zmogljivosti za javno zdravstvo in civilno prebivalstvo ter področje raziskav, razvoja, inovacij, vesolja, novih tehnologij in kibernetske varnosti.

Resolucijo o novi obrambni in varnostni politiki bodo najprej vključili v medresorsko in koalicijsko usklajevanje, nato jo bodo dali za 14 dni v javno razpravo, nato pa bo resolucijo sprejela vlada. Sledila bo obravnava v DZ.

Sajovic: Slovenija ostaja varna, a moramo biti pripravljeni

Minister za obrambo Borut Sajovic je poudaril, da Slovenija ostaja varna država, a opozoril, da je varnost nekaj, kar je treba stalno vzdrževati, nadgrajevati in usklajevati z novimi globalnimi razmerami. "Slovenija je, ostaja in bo varna država. Da dosežemo tisto, kar je resnično pomembno, moramo biti ustrezno pripravljeni, usposobljeni in opremljeni. Vse to, da gremo v korak s časom, v korak z geostrateškimi premiki in novimi dejstvi, se krepimo," je dejal minister.

Po njegovih besedah se država obrambnih nalog ne loteva več zgolj skozi prizmo klasične vojaške opreme, temveč bistveno širše – z vključevanjem vseh resorjev. To naj bi dokazovalo celostno razumevanje varnosti kot temeljnega stebra odpornosti države.

Anže Petkovšek

Minister je poudaril, da Slovenija ohranja svojo kredibilnost znotraj Severnoatlantskega zavezništva (Nato), hkrati pa priznal zamujene priložnosti iz preteklih let: "Moram se posuti s pepelom: žal mi je, da vlade pred nami – od leta 2014 naprej, ko je bila dana zaveza za dosego 2 odstotkov BDP – tega cilja niso uresničile." Po njegovih besedah je aktualna vlada "statistično gledano ena najuspešnejših na področju modernizacije Slovenske vojske, opremljanja in krepitve obrambnih sistemov".

Ob tem je napovedal nadaljnjo krepitev ne samo vojaških, ampak tudi civilnih in gospodarskih obrambnih zmogljivosti, skladno z ugotovitvami nedavne strateške vaje Odpornost 2024. Med prioritetami ostajajo tudi kadrovski viri, saj je pripadnik obrambnega sistema ključni element stabilnosti. "Naša mirnodobna sestava slovenskih obrambnih sil znaša skupaj s pogodbeno rezervo 10 tisoč pripadnikov, načrti v resoluciji pa predvidevajo povečanje do 30 tisoč do leta 2040. Sistem bo zgrajen robustno in odporno, da bomo lahko v primeru potrebe usposobili in opremili tudi precej večje število ljudi," je dejal Sajovic.

Poudaril je, da gre dokument o novi obrambni in varnostni politiki danes v javno obravnavo, zatem pa v medresorsko usklajevanje, kjer bodo upoštevali vse konstruktivne pripombe. Po potrditvi v državnem zboru bo sledila še revizija srednjeročnega obrambnega programa: "Trenutni je bil od leta 2023 do leta 2028, zdaj se bomo pogovarjali o obdobju med leti 2025 in 2030."

"Torej v skladu z načrti: s programom letos dosegamo 2 odstotka BDP, brez da bi šibili druga področja družbenega življenja. Nasprotno – z vlaganji v varnost krepimo tudi druga področja družbenega življenja," je še poudaril minister.

Boštjančič: Kar že delamo, bodo opredelili kot obrambni izdatek

Žan Kolman/KPV

"Smo pa v Bruselj kljub temu poslali vlogo za nacionalno odstopno klavzulo, ki pomeni, da se obrambni izdatki ne bodo vštevali v rast javnih izdatkov, ki so glavna spremenljivka novih fiskalnih pravil. Evropska komisija je članice pozvala, naj kar kolektivno oddajo to vlogo," je pojasnil.

"Naše stališče je, da je pojem varnosti širok in ne vključuje le oboroževanja. Dva odstotka BDP letos ne pomeni dodatne porabe, ampak bomo sredstva, ki jih že namenjamo za nekatere namene, opredeliti kot obrambne izdatke," je pojasnil.

Alenka Bratušek: Naša infrastruktura je pomembna za Nato

"Zaradi dobre geografske lege je infrastruktura pomembna tudi za vojaško mobilnost in za Nato. Nato je za vojaško mobilnost določil dva pomembna koridorja, prvi je koridor od Kopra do Madžarske in drugi od Kopra do Hrvaške, skupaj z ministrstvom za obrambo smo na teh koridorjih določili 'hot spot' točke, to so ovire glede vojaške mobilnosti. Logično je, da če s svojimi infrastrukturnimi projekti izboljšujemo vojaško mobilnost in ukinjamo hot spot točke, da bomo del stroškov prikazali kot strošek za večjo odpornost svoje države," pojasnjuje ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

V te vojaške stroške niso vključene celotne vrednosti investicij. Vlada se je odločila, da vključijo samo 30 odstotkov vrednosti, kar za letošnje leto znaša 221 milijonov evrov. "Lanske poplave so dokazale, kako pomembna je vojaška mobilnost, ko so vojaki prvi prišli do ljudi in jim pomagali. Glede denarja, ki ga namenjamo za boljšo infrastrukturo, bomo zagotovo znali zagovarjati, da je manjši del investicije obrambni strošek," je še povedala Bratuškova.

dezurni@styria-media.si