Obresti na depozite so v primerjavi z lani strmoglavile. Za deset tisoč evrov, vezanih za eno leto, bi lani pri NKBM dobili 4,20-odstotne obresti, danes pa le še 2,55-odstotne. Podobno v Hypo Alpe-Adria-Banki: lani so ponujali 4-odstotne obresti, letos le še 2,35-odstotne. Toliko za enoletno vezavo ponuja Gorenjska banka, ki je lani ponujala 3,9-odstotne obresti.
"V Sloveniji smo imeli v zadnjih letih za depozite nenavadno visoke obrestne mere; v evrskem območju so bile podobne visoke le v grških bankah. Zdaj se postopno znižujejo na normalne ravni," dogajanje vidi Blaž Bračič iz NLB Skladov.
V Gorenjski banki pravijo, da raven obrestnih mer narekuje tudi konkurenca med bankami. Spomnimo, da sta Factor banka in Probanka, ki sta ponujali izjemno visoke obresti, od septembra v prisilni likvidaciji.
"Pričakujem, da se bodo obrestne mere za depozite letos še zniževale. Nadaljevanje zniževanja bo med drugim tudi posledica umiritve razmer v bančništvu, ki so jih prinesle decembrske dokapitalizacije in začetek prenosa slabih terjatev na slabo banko," meni Bračič.
Tudi Sašo Stanovnik iz Alte Investa pričakuje, da se bodo obresti za depozite letos še zniževale in da bo depozite mogoče obnoviti le po občutno nižji obrestni meri.
Strah pred alternativo
"Trenutno se še ne da reči, da so se zaradi nižjih depozitnih obrestnih mer opazneje povišali prilivi v delnice, obveznice ali sklade. Neto vplačila v slovenske vzajemne sklade so sicer zadnja dva meseca končno pozitivni, a za skupno le 3,5 milijona evrov. Število vlagateljev pa se je decembra celo znižalo," opozarja Stanovnik. Tudi Bračič pravi, da v zadnjih 16 mesecih ne zaznavajo opaznih razlik v povpraševanju po njihovih produktih, ki bi jih lahko pripisali padajočim obrestnim meram.
Stanovnik vseeno pričakuje, da se bodo vlagatelji v iskanju boljših donosov vedno bolj spogledovali z alternativami. "Tem strankam se mora ustrezno predstaviti prednosti in slabosti varčevanja na kapitalskih trgih – donosi so predvsem pri delnicah lahko višji, a na drugi strani vedno obstaja tveganje negativnih donosov," opozarja Stanovnik.
"Vsaki stranki svetujemo, naj premoženje razdeli med nizko tvegane naložbe s fiksno donosnostjo (državne obveznice, obvezniški skladi in vezani depoziti) ter naložbe z višjo pričakovano donosnostjo in posledično višjim naložbenim tveganjem (predvsem delnice oziroma delniški skladi) skladno z njenim naložbenih profilom. Osnovni namen nizko tveganih naložb s fiksno donosnostjo je ohranjanje realne glavnice, medtem ko je realno povečanje premoženja zlasti domena delniških naložb," pravi Bračič. Stanovnik vsem, ki iščejo alternative, ne bi svetoval nakupa obveznic, "saj so se zahtevani donosi slednjih v zadnjih letih tudi močno znižali". Izjema so po njegovi oceni domače korporativne obveznice.
če ima banka neobičajno visoke depozitne obrestne mere oziroma takšne, da odstopajo močno od povprečja drugih bank, ima težave z …
Še ena lopovščina s strani bank ... v tujini je bilo vedno dovolj denarja v obtoku, pri nas pac ne, …