V ponedeljek je potekala otvoritev projekta Slovenske tovarna umetne inteligence SLAIF. Projekt SLAIF je eden najpomembnejših nacionalnih pobud Slovenije na področju umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva. Skupna vrednost projekta je 135 milijonov evrov, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in evropski program skupnega podjetja EuroHPC.

Direktor Instituta Jožef Stefan dr. Leon Cizelj je pozdravil otvoritev Slovenske tovarne umetne inteligence ter umetno inteligenco označil kot pomemben strateški del nacionalne infrastrukture. "Umetna inteligenca bo v prihodnosti ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost. Slovenska tovarna umetne inteligence je drzna nacionalna pobuda, ki je v celoti integrirana v evropski ekosistem umetne inteligence. Institut Jožef Stefan je ponosen, da je njen tehnični koordinator," je povedal dr. Cizelj. Nadaljeval je, da bodo prav oni nosili odgovornost za zagotavljanje robustnega sistema z najsodobnejšo infrastrukturo, zmogljivimi platformami, visokokakovostnimi storitvami in uporabnostjo v resničnem svetu.

Foto: Anže Petkovšek SLAIF Enakega prepričanja je tudi direktor IZUM, dr. Aleš Bošnjak, ki v Mariboru hrani prvi superračunalnik v Sloveniji z imenom Vega. IZUM je prav tako "oče" COBISS-a. Dejal je, da si je Slovenija s projektom utrla pot na zemljevid tehnološko in storitveno naprednih evropskih držav, glavni atribut projekta pa je tekoče vzajemno znanje med industrijo in akademskim ter raziskovalnim področjem. 

Foto: Anže Petkovšek SLAIF Vodja predstavniška Evropske komisije v Sloveniji, dr. Jerneja Jug Jerše, je dejala, da Slovenija z ustanovitvijo tovarne sledi evropskim smernicam. Pojasnila je, da je Evropska unija razvila strategijo umetne inteligence, ki temelji na treh stebrih. Prvi steber je AI Act, drugi AI Continent Vision ter tretji, Apply AI Strategy.

Gradi se 19 tovarn UI

V sklopu prvega akta je EU predstavila okvir za varnejše okolje, ki sledi evropskim vrednotam. Zdaj pa je po regulaciji in zakonih napočil čas, da se to tudi implementira, je poudarila dr. Jug Jerše. Izpostavila je, da se po Evropi odpirajo različne tovarne umetne inteligence, ki prinašajo nove zmogljivosti. Trenutno je v gradnji 19 tovrstnih tovarn, vrednost teh vlaganj pa je 2,6 milijarde evrov.

"Tukaj je bila Slovenija že pionirska, saj je s pomočjo evropskega kohezijske sklada financirala superračunalnik Vega. Vizija tovarne je resnično ambiciozna. Umetno inteligenco bomo poskušali uporabiti za zeleni prehod, za zdravstvo, za biotehnologijo, znanje in za znanost. S to tovarno Slovenija ne prevzema le pomembne vloge v regiji, ampak v celotni EU," je povedala ter dodala, da so naredili še korak dlje ter prišli h giga tovarnam. Slednje bodo ustvarile suvereno umetno inteligenco, ki se bo učila na podlagi evropskih podatkov, ki bodo razviti z evropsko tehnologijo in imeli evropska pravila.

Foto: Anže Petkovšek SLAIF Golob o generativni UI

Na dogodku je spregovoril tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je poudaril, da je treba vzpostaviti pogoje za izkoriščanje znanja strokovnjakov in ga prenesti v gospodarstvo. "To vidim kot eno največjih prednosti novega superračunalnika in tovarne umetne inteligence. Prav zato novi superračunalnik ne bo namenjen zgolj znanstvenikom, temveč bo dostopen tudi drugim, pri čemer bosta v ospredju industrija in gospodarstvo," je pojasnil premier. Dodal je, da vlada razmišlja o dostopu za državljane in državljanke, s čimer bi vzpostavili nacionalno platformo generativne umetne inteligence.

Dejal je, da smo s tovarno dobili priložnost, da napredujemo na področju umetne inteligence, ki je ena najbolj obetavnih področij za konkurenčnost. "Nekateri morda mislite, da zaostajamo. Morda v infrastrukturi, toda s takšnimi koraki imamo še vedno možnost, da dohitimo druge. Ne zaostajamo pa v našem znanju in tega se moramo zavedati," je prepričan Golob.

Foto: Anže Petkovšek SLAIF Kaj pravzaprav počne tovarna umetne inteligence?

Tehnični koordinator projekta SLAIF, prof. dr. Sašo Džeroski, je podrobneje predstavil projekt. Uvodoma je pojasnil, da je UI stvar debate, saj z njo rešujemo veliko vsakodnevnih težav. To se naredi z uporabo splošnih oziroma temeljnih modelov, ki se tega naučijo na podlagi velikih količin splošnih podatkov, ki jih lahko nato prilagodimo in izpopolnimo. Kot primer je navedel jezikovne modele, ki se jih naučimo iz besedila tako, da poskušamo napovedati naslednjo besedo v zaporedju. S takšnimi modeli nato generiramo besedilo s tem, da generiramo vsako naslednjo besedo -zato se temu reče umetna inteligenca.

Foto: Anže Petkovšek SLAIF S tem pa pride nato tudi do povpraševanja po učenju takšnih modelov in njihovem izpopolnjevanju, da se jih prilagodi specifičnim težavam. Za to se lahko uporabijo tudi različne vrste podatkov, kot so na primer slike. Prav tako je lahko več večplastnih modelov, ki sestojijo iz slik ter besedila. Temelji modeli so pravzaprav velike nevronske mreže z milijardami parametrov, ki pa se jih je treba naučiti iz podatkov. Ta proces pa se izvaja na t. i. grafičnih procesorjih (GPU), kar pa lahko traja več tednov, mesecev ali let. To zahteva znatne izračune, iz česar izvira potreba po infrastrukturi, kot so superračunalniki, optimizirani za umetno inteligenco, in tovarne umetne inteligence, ki poleg računanja zagotavljajo tudi delovne tokove in podporo za podatke, je pojasnil dr. Džeroski.

Tovarne UI so infrastruktura za umetno inteligenco. Slednje so namenjene za odstranjevanje ovir za uvedbo umetne inteligence v praksi. Tovarne imajo dve glavni komponenti: superračunalnike, optimizirane za UI, ter storitve in dejavnosti tovarn. »

Dejal je, da je Slovenija primerna za ustanovitev tovarne UI, saj ima močno UI skupnost, prav tako raziskave UI trajajo že več kot pol stoletja. "Slovenija ima tudi močno skupnost visokozmogljivega računalništva, pri čemer je Vega prvi delujoči novejši HPC sistem. Najpomembnejše pa je, da v Sloveniji ti dve skupnosti odlično sodelujeta med seboj," je poudaril. Nadaljeval je, da bo slovenska tovarna UI podpirala rast slovenskega ekosistema in podpirala uvedbo UI v industriji, javnem sektorju in tudi znanosti.

123 milijonov za strojno opremo in obratovalne stroške

Načrt za nabavo strojne opreme in obratovalne stroške za ta superračunalnik, optimiziran za umetno inteligenco, znaša skupno 123 milijonov evrov. Superračunalnik se bo nahajal v podatkovnem centru IZUM-a v Mariboru, ponujal pa bo mešanico CPU-jev (centralnih procesorjev) in GPU-jev (grafičnih procesorjev). Za naslavljanje resničnih nalog je namreč potrebna kombinacija obeh, kar bo imel tudi superračunalnik, ki bo začel delovati leta 2027.

Foto: Anže Petkovšek SLAIF "Tovarno UI, ki se dejansko ukvarja z vsemi vrstami storitev, povezanih z učinkovito uporabo strojne opreme za UI, bosta sofinancirala Slovenija in program Evropske komisije Horizon Evropa, s proračunom približno 10 % superračunalniškega centra. To je nekaj manj kot 12 milijonov," je povedal dr. Džeroski. Projekt SLAIF sestavljata IZUM kot administrativni koordinator in IJS kot tehnični koordinator. Univerza v Ljubljani in Mariboru sta vodji delovnih paketov, sodelujejo pa tudi druge univerze, kot so Nova Gorica, Primorska in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu. Infrastrukturni partner je ARNES, partnerji za prenos tehnologije pa sta Gospodarska zbornica in tehnološki del Ljubljane.

Tovarna UI vsebuje različne delovne pakete, nekateri se navezujejo na strojno opremo in s tem na infrastrukturo ter integracijo podatkov. Osrednja paketa pa se ukvarjata z učenjem UI, izpopolnitvijo, vrednotenjem jezikovnih modelov, vizualnimi jezikovnimi modeli in drugo.

Dr. Džeroski je dejal, da bo precejšnja komponenta tudi semantika. Prizadevali si bodo namreč, da bo UI vsebovala ustrezne besednjake, ki se jih bo lahko zlahka uporabljajo in ki so specifični za slovenski jezik.

Tovarna UI je sestavljena tudi iz delovnega paketa o storitvah UI, osredotočenih na uporabnika. Pomemben je tudi delovni paket o vertikalnih storitvah za posamezna področja uporaba ter delovni paket o znanju in usposabljanju na področju UI. "Potrebujemo namreč delovno silo, ki bo sposobna opraviti vso to delo pri uvedbi UI v prakso," je izpostavil. Tovarna namreč omogoča tudi UI usposabljanje različnim skupinam ljudi ter jim pomaga nadgraditi znanje.

Kako bo uporaba UI izgledala v teoriji?

Dr. Džeroski je na primeru pokazal, za kaj se bo tudi uporabljala UI. Ob tem je za primer vzel izum materiala oziroma njegov dizajn, saj "materiali določajo zmogljivost, stroške in trajnost industrijskih izdelkov v ključnih sektorjih, kot so shranjevanje in pretvorba energije, baterije, proizvodnja in mobilnost, elektronika in senzorika".

Z uporabo UI se lahko drastično skrajša cikle odkrivanja novih materialov z vodenjem poskusov in simulacij. Običajno bi namreč bilo treba material sintetizirati in ga nato preizkusiti v laboratoriju, da bi ugotovili njegove lastnosti. Z uporabo UI, ki pa bi se teh modelov oziroma lastnosti že vnaprej naučila brez potrebe po sintezi, pa bi se lahko material takoj preizkusil.

Velika pomoč tudi pri preučevanju okolja

Univerza v Ljubljani je v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (Arso) izumila model HIDRA, ki s pomočjo UI napoveduje gladino morja in izračuna tveganje poplavljanja obale. To omogoča zgodnje opozarjanje in večjo zaščito ljudi, infrastrukture in ekosistemov.

Prav tako lahko UI podrobneje analizira satelitske slike satelita Copernicus. Čeprav slednji ponuja visokokakovostne slike, te ne povedo veliko. Z UI pa bi se lahko na podlagi slik razbralo stanje zemlje in okolja.

Na področju zdravja in biotehnologije se odpirajo številne uporabe umetne inteligence. Ena novejših, razvita v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, je prilagajanje velikega jezikovnega modela s podatki o prehrani. Model ocenjuje recepte glede na njihovo hranilno vrednost, na primer vsebnost sladkorja in maščob, ter jih razvršča po zdravju prijaznosti.

Foto: Anže Petkovšek SLAIF Za konec je še enkrat omenil, da Slovenija razvija svojo generativno UI. Ta pa bo v veliko pomoč projektu, v katerem sodelujeta Telekom Slovenija in Evropska unija. Slednja sta se namreč lotila projekta Large Language Models, ki bo evropskim državljanom ponujal tehnično podporo v njihovem maternem jeziku. Sistem tako ne bo le zajemal različne primere uporabe, od razumevanja telekomunikacijskega znanja do avtomatiziranega povzemanja klicev, ampak bo zagotavljal podporo strankam v kateremkoli jeziku.

V okviru SLAIF razvijajo tudi prilagojene programe usposabljanja, ki obravnavajo potrebe različnih uporabnikov.

"V različnih institucijah, ki so del projekta, bomo imeli prostore za sodelovanje, da bi olajšali tesno interakcijo med tovarno in potencialnimi končnimi uporabniki. Nekatere teme, ki jih bomo obravnavali na teh usposabljanjih, vključujejo pripravljenost podatkov, vire za odnose z javnostmi in zaupanja vredno umetno inteligenco, generativno umetno inteligenco in jezikovne tehnologije, vključno z multimodalnimi modeli, delovne tokove umetne inteligence, upravljanje življenjskega cikla, pa tudi umetno inteligenco v oblaku in infrastrukturo visokozmogljivega računalništva, upravljanje in regulacijo strategije umetne inteligence, vključno z zakonom EU o umetni inteligenci," je zaključil.

dezurni@styria-media.si