Začetki raziskovanja umetne inteligence (UI) segajo vse v 70. in 80. leta prejšnjega stoletja, a pravi razmah na globalni ravni je doživela pred kratkim. Zdi se, da sta se razcvet in porast vsakodnevne uporabe pri splošni javnosti zgodila praktično čez noč, saj so številna podjetja in aplikacije dodali vtičnik z umetno inteligenco.
Eden najbolj razširjenih in pogosto uporabljenih orodij z UI je zagotovo ChatGPT. Med pomembnejšimi tekmeci se uveljavlja tudi kitajska aplikacija DeepSeek. Čeprav je uporaba umetne inteligence v strmem porastu, pa se nekateri še vedno branijo njene uporabe.
Pravica do ugovora vesti zapisana v ustavi
46. člen Ustave Republike Slovenije veleva, da ima posameznik pravico do ugovora vesti v primerih, ki jih določa zakon, če s tem ne omejuje pravic drugih oseb. Ugovor vesti je torej dopusten le tedaj, kadar to izrecno dopušča zakon. Primer takšne določbe je 56. člen Zakona o zdravstveni oskrbi, v skladu s katerim lahko zdravstveni delavec odkloni zdravstveni poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in z mednarodnimi pravili medicinske etike, pojasnjuje Informacijski pooblaščenec.
Tudi Splošna uredba o varstvu podatkov, niti nacionalni zakon s področja varstva osebnih podatkov, ne urejata izrecno pravic in obveznosti pri uporabi umetne inteligence, temveč določata pogoje in omejitve, v skladu, s katerimi je dopustno obdelovati osebne podatke, je še dodal.
V praksi ugovor vesti pri delu z UI torej ni možen, lahko pa delavec odkloni opravljanje dela na podlagi 34. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta člen določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, vendar pa lahko odkloni opravljanje dela po navodilu, ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev, pojasnjujejo na Direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela. Vsekakor pa je delodajalec dolžan varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost, dodajajo na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.
V primeru, da delavec odkloni opravljanje dela iz kateregakoli drugega razloga kot pa zaradi protipravnega ravnanja ali opustitve, lahko delodajalec izreče opomin ali druge disciplinske sankcije. Kršenje pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja pa je lahko tudi utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, so še razložili na inšpektoratu.
Kočljiva uporaba UI pri delu z osebnimi podatki
Na Direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela izpostavljajo Direktivo (EU) 2024/2831 Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu. Slednja je bila namreč sprejeta z namenom izboljšanja delovnih pogojev in varstva osebnih podatkov oseb, ki opravljajo platformno delo.
Platformno delo je sicer oblika zaposlitve, pri kateri organizacije ali posamezniki prek spletnih platform iščejo druge organizacije ali posameznike, da bi zanje v zameno za plačilo rešili specifične probleme ali opravili specifične storitve.
Direktiva ureja tudi algoritmično upravljanje, pod kar bi lahko uvrstili tudi umetno inteligenco. Algoritmi namreč vplivajo na nekatere odločitve ali pa jih kar določajo, na primer dostopanje do opravljanja nalog, do določenih bonusov, uvedba sankcij; vse to pa vpliva na dohodek in delovne pogoje oseb, ki delajo prek digitalnih platform dela, so razložili.
Algoritmi oziroma avtomatizirani sistemi odločanja, ki jih pogosto poganja umetna inteligenca, sprejemajo odločitve brez ali z zelo omejenim človeškim nadzorom.
"Direktiva zato, ker avtomatizirani sistemi vplivajo tudi na uporabo osebnih podatkov oseb, ki opravljajo platformno delo, določa posebne zaščitne ukrepe, ki so vezani na obdelavo osebnih podatkov. To varstvo se nanaša na vse osebe, ki opravljajo platformno delo in ne le na platformne delavce. Direktiva določa več sklopov osebnih podatkov, ki jih s temi sistemi ni dovoljeno obdelovati in zbirati," so pojasnili. Pri tem gre za podatke o čustvenem oziroma psihološkem stanju, podatke v zvezi z zasebnimi pogovori, o rasni in etnični pripadnostni, priseljenskem statusu, verskem in političnem prepričanju, invalidnosti ter zdravstvenem stanju.
Digitalne platforme dela morajo tudi v skladu z direktivno zagotoviti človekov nadzor ter redno vsaki dve leti oceniti učinek posameznih sprejetih odločitev ter med drugim tudi zagotoviti pravico do pojasnila za vse odločitve, ki so bile sprejete ali podprte z avtomatiziranim sistemom odločanja.
Osebi, ki pa opravlja platformno delo glede posebej pomembnih odločitev, ki so sprejete/podprte z avtomatiziranimi sistemi odločanja, morajo platforme zagotoviti pisno obrazložitev najkasneje takrat, ko ta začne učinkovati.
Uporabo UI ureja tudi Akt o umetni inteligenci
Avgusta 2024 pa je v veljavo stopila tudi Uredba Evropskega parlamenta in Sveta EU o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (Akt o umetni inteligenci).
Evropska komisija je sicer objavila tudi smernice o prepovedanih praksah umetne inteligence. Ta se ne sme uporabljati za biometrijsko prepoznavanje v realnem času v javnem prostoru, prav tako se UI ne sme uporabljati za manipulativne sisteme. Prepovedana pa je tudi uporaba UI za ciljno vplivanje na posebej ranljive skupine, kot so starejši, otroci ali pa osebe s posebnimi potrebami.
Uporaba UI je močno regulirana na področju izobraževanja, zaposlovanja, upravljanja kritičnih infrastruktur ter tudi na področju dostopa do bistvenih javnih in zasebnih storitev.
Gre za legitimno in pomembno pravico
Na Institutu Jožef Stefan možnost, da raziskovalci ali razvijalci UI odklonijo sodelovanje pri določenih projektih iz etičnih ali moralnih razlogov, razumejo kot legitimno in pomembno pravico, ki izhaja iz njihove osebne in profesionalne integritete. Integriteta raziskav je namreč za inštitut ključen element zagotavljanja kakovosti raziskovalnega dela ter gradnje zaupanja javnosti v znanost.
"Institut Jožef Stefan kot vodilna znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji ostaja zavezan visokim etičnim standardom in načelom znanstvene integritete. V tem duhu spodbujamo vse raziskovalke in raziskovalce, da se aktivno seznanjajo s kodeksi in etičnimi smernicami, ki ponujajo tako temeljna kot tudi podrobnejša priporočila za pošteno, odgovorno in družbeno koristno izvajanje raziskav ter transparentno poročanje o njihovih rezultatih. Spoštovanje teh smernic je ključen steber zanesljive in odgovorne znanosti," so dodatno utemeljili.
Institut Jožef Stefan.
Raziskovalno delo poteka ob podpori Komisije za raziskovalno etiko
Institut Jožef Stefan ima tudi jasno vzpostavljen institucionalni okvir za obravnavo etičnih vprašanj. Tako imajo tudi kodeks raziskovalne etike, ki določa, da raziskovalno delo poteka ob podpori Komisije za raziskovalno etiko, ki je neodvisno posvetovalno telo z nalogo zagotavljanja skladnosti raziskovalne dejavnosti z etičnimi načeli.
Institut Jožef Stefan zagovarja neodvisnost in svobodo znanstvenega raziskovanja kot temeljno vrednoto, vendar hkrati jasno poudarja, da ta svoboda ni absolutna, temveč omejena z odgovornostjo do posameznic in posameznikov, družbe in okolja. "Ravnovesje med svobodo raziskovanja in etično odgovornostjo ni statično, temveč dinamično in se uresničuje skozi institucionalne mehanizme, kot so etična presoja raziskav, kontinuirana izobraževanja na temo etike ter podporo raziskovalkam in raziskovalcem pri etičnem presojanju znanstvenoraziskovalnega dela," so zaključili.
