"Gremo v najnujnejše spremembe, predvsem tiste, ki se tičejo položaja velikih in enostarševskih družin, saj se je ta močno poslabšal," je na predstavitvi predloga sprememb socialne zakonodaje dejala Anja Kopač Mrak, ministrica za socialne zadeve.

S prihodnjih letom se tako za enostarševske družine za 30 odstotkov povečuje otroški dodatek, dodatek na otroka pa bo znašal namesto 10 znašal 20 odstotkov minimalnega dohodka. Na boljšem bodo tudi mladoletni dijaki, ki bodo spet imeli državne štipendije, kljub znižanju otroškega dodatka pa bo razlika zanje pozitivna, zatrjuje ministrica.

Kredit nič več premoženje

Pri uveljavljanju pravic se bo v dohodek družine pri študentskem delu štel le zaslužek nad 132 evri, prav tako 20 odstotkov manj otroškega dodatka, med premoženje pa se ne bo več štel kredit za nakup ali gradnjo.

Foto: Žurnal24grafika Družinski dodatki

Vračanje pomoči ob dedovanju se bo nekoliko omililo, in sicer izredna denarna pomoč s tem ne bo več obremenjena, znesek vračanja varstvenega dodatka bo zmanjšan za tretjino, denarne socialne pomoči pa še za 12 najvišjih prejemkov.

Manj birokratsko odločanje

Med novostmi je še, da se bo tako lahko o letnih pravicah, kot sta otroški dodatek in štipendija, znova odločalo takoj ob spremembi vrste dohodka, prav tako pa bo centrom za socialno delo prepuščenega več prostega preudarka pri odločanju. "To zelo podpiramo, saj ocena socialne stiske ne more biti izključno birokratska in mora temeljiti na strokovni oceni delavcev," je dejal Boris Koprivnikar iz skupnosti socialnih zavodov, kritičen pa je do nepovrnitve doplačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženim. "Menda bi imelo 60 milijonov evrov finančnih posledic, vendar je ta ocena milo rečeno absurdna," je dodal.

Predlog sprememb je bil na vladi usklajen, jutri pa ga bo obravnaval matični odbor državnega zbora. Spremembe bodo začele veljati z začetkom prihodnjega leta, nekatere, na primer o otroškem dodatku in štipendijah, pa zaradi obsežnosti izvedbe 1. septembra.