Opazovalci na delu, plin kmalu v EU

Foto: Žurnal24 Žrtev plinske krize je Lesna Tovarna ivernih plošč.
Medtem ko je Rusija dala zeleno luč za ponovno dobavo plina Evropi, pa zaradi redukcije plina proizvodnja ni stekla v Lesni Tovarni ivernih plošč (TIP) Otiški Vrh.
Oglej si celoten članek
"Dobili smo obvestilo, da moramo porabo plina zmanjšati na četrtkovo raven, ki je bistveno nižja od danes potrebne," je pojasnil direktor Lesne TIP Danilo Anton Ranc. V Lesni TIP, ki spada med največje proizvajalke ivernih plošč v Jugovzhodni Evropi, so bili tako prisiljeni ustaviti proizvodnjo, ki poteka kontinuirano in bo po zdajšnjih predvidevanjih ustavljena najmanj do ponedeljka, kar pomeni najmanj tridnevni izpad. V podjetju dnevno proizvedejo okoli tisoč kubičnih metrov ivernih plošč. Poleg nastale gospodarske škode Ranc opozarja še na po njegovem neenakopravno obravnavanje odjemalcev plina, saj druga podjetja obratujejo normalno. "Pričakujemo, da bomo od Geoplina dobili z naše strani napovedane količine. Če gre za redukcije plina, bi to moralo biti izvedeno proporcionalno enako do vseh odjemalcev. Ukrep je enostranski in prizadene tiste odjemalce, ki smo v četrtek začeli zaganjati proizvodnjo, tisti, ki so obratovali že prej, pa lahko normalno nadaljujejo proizvodnjo," je poudaril Ranc. Lesna TIP, ki zaposluje 230 ljudi, je o nastalem zapletu obvestila Geoplin in po Rančevih besedah od Geoplina in države pričakuje ustrezno ukrepanje.

 

Izrazil zaskrbljenost

V. d. generalnega direktorja na MZZ Mitja Drobnič se je danes ločeno sestal z veleposlanikom Ukrajine Vadimom Primačenkom in z namestnikom ruskega veleposlanika Vadimom Gorelovom v Sloveniji. Na MZZ so ob tem izrazili pričakovanje, da bo Rusija izpolnila pogodbene obveznosti do EU ter da bo Ukrajina storila vse za takojšnjo rešitev plinske krize.

Dogovor sklenjen, čakanje na plin
Slovenija je resno prizadeta zaradi prekinjene dobave ruskega plina, saj je njena oskrba padla za 50 odstotkov, je sporočila koordinacijska skupina za plin v Bruslju. Omenjena skupina je med ukrepi za izboljšanje razmer v EU sicer predlagala, da bi Velika Britanija, Nizozemska, Romunija in Poljska kratkoročno povečale proizvodnjo plina.
 
Slovenija je sicer brez ruskega zemeljskega plina že več kot 48 ur, Geoplin pa kljub temu slovenskim potrošnikom zagotavlja nemoteno oskrbo s plinom, je zagotovil glavni direktor Geoplina Alojz Stana. Ob tem je dejal, da se potrošnja plina nekoliko dviguje, predvsem zaradi nižjih temperatur. Tako mrzlo, kot je danes, v preteklih dneh ni bilo, je dejal in dodal, da je pri teh temperaturah težje varčevati. Kdaj bo dobava plina iz Rusije preko Ukrajine spet stekla, Stana težko ocenjuje. Tudi po tem, ko bodo po omenjenih plinovodih vnovič začeli dobavljati plin, je čas dobave odvisen od stanja prenosnih sistemov in od časa, v katerem bo vzpostavljen normalni delovni tlak, je pojasnil.

Iz Geoplina so ob tem sporočili, da bodo ob naraščajočem obsegu porabe in če dobave zemeljskega plina v Slovenijo v kratkem ne bodo dosegle ravni pred 6. januarjem, prisiljeni obvestiti industrijske odjemalce o ukrepih začasnih omejitev oziroma prekinitev dobav zemeljskega plina. "Pri tem je treba poudariti, da imajo vsi industrijski odjemalci v pogodbah, sklenjenih z družbo Geoplin, določilo, po katerem so v primeru višje sile, kar sedanja situacija nesporno je, po pozivu Geoplina dolžni zmanjšati ali povsem prekiniti prevzem zemeljskega plina. V vsakem primeru pa dobava zadostnih količin zemeljskega plina za široko potrošnjo in posebne odjemalce ni v nobenem pogledu ogrožena, in kot že rečeno, je tudi dobava plina za industrijske odjemalce zadostna, če poraba ne bo naraščala in če bo stanje dobav iz sedanjih virov optimalno," so še zapisali v Geoplinu.


 

Številne države brez plina

Brez ruskega zemeljskega plina so ostale Slovenija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Slovaška, Grčija, Italija, Makedonija, Romunija, Srbija, BiH in Turčija.

Težave pri dobavi imajo tudi v Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Poljskem in na Madžarskem.

EU zahteva takojšnjo vzpostavitev dobave plina
Evropska unija se je z Rusijo in Ukrajino dogovorila o podrobnostih namestitve opazovalcev, ki bodo preverili prenos ruskega plina preko Ukrajine v EU. Evropska komisija je zato zahtevala takojšnjo ponovno vzpostavitev dobave plina Evropi. Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je povedal, da pozdravlja soglasje glede napotitve opazovalcev. Podrobnosti so razjasnjene, zdaj je "nujno, da plin brez odlašanja vnovič začne dotekati v EU," je dejal Barroso.

Ukrajina je predstavnikom Evropske komisije in Rusije pripravljena dovoliti dostop do objektov, ki jih uporablja za tranzit plina iz Rusije v Evropo, je po srečanju s predsedujočim EU, češkim premierom Mirekom Topolanekom, v Kijevu povedal ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Rusijo je ob tem pozval k ponovni vzpostavitvi dobave plina v Evropo.

Opazovalci že na delu
Predstavnikom EU, Rusije in Ukrajine se je sicer v četrtek zvečer le uspelo dogovoriti o neodvisnih opazovalcih, ki bodo v Ukrajini nadzirali pretok plina po njenem omrežju. Ti so že začeli delovati, s čimer je bil izpolnjen pogoj za nadaljevanje dobav ruskega plina Evropi. Poleg tega, da bodo nadzorovali dobavo ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje, bodo tudi preverili, koliko ruskega plina se steka v Ukrajino, ki je glavna tranzitna pot ruskega plina v Evropo. 
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.