Vroči in sušni julijski dnevi so pustili občutne posledice na slovenskih površinskih vodah. Na Gorenjskem, Koroškem in v Pomurju imajo reke male pretoke, ki so značilni za običajna suha poletna obdobja. Na Primorskem, Notranjskem in v osrednji Sloveniji pa so pretoki rek izrazito mali, je v ponedeljek zjutraj navedla Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).

V naslednjih dneh se bo trend upadanja nadaljeval. Vse več rek v severni, osrednji in južni Sloveniji bo doseglo izredno nizkovodne pretoke.

vreme "Verjetno bomo morali za konkretno pošiljko padavin počakati do jeseni"

Pretok Save pri Šentjakobu na obrobju Ljubljane je v zgodnjem ponedeljkovem popoldnevu znašal 28,2 kubičnega metra na sekundo. Najmanjši izmerjeni pretok na tej postaji je avgusta 1993 znašal 15,5 m3/s. Največji je bil novembra 1990 - 1422 m3/s. 

Kolpa je imela pri Metliki v ponedeljek malce po 12. uri pretok 10,9 kubičnega metra na sekundo. V zgodovini je bil najmanjši pretok na tej lokaciji izmerjen 1. avgusta 1983, znašal je 4,6 m3/s. Največji je bil konec septembra 1979, kar 1116 m3/s.

Prvo polovico letošnjega leta je zaznamovala nizka hidrologija, kar se je odražalo tudi na proizvodnji hidroelektrarn. Ta je bila za kar polovico nižja v primerjavi s prvimi šestimi meseci leta 2021.

Foto: Profimedia Kolpa

Temperature nekaterih slovenskih površinskih voda so se v ponedeljek dvignile do 24 °C. Najtoplejše reke so Sava, Vipava, Krka in Kolpa v spodnjem toku.

Bohinjsko in Blejsko jezero sta imeli v ponedeljek zjutraj okoli 23 °C, morje ob slovenski obali pa 24 °C. Čez dan se bosta jezeri in morje ogreli za 1 do 2 °C. V naslednjih dneh se bodo vode še nekoliko otoplile, napoveduje Arso.

Do teega poletja najvišja povprečna dnevna temperatura Bohinjskega jezera je bila 24,6 °C, izmerjena je bila junija 2003. Preteklo soboto pa se je ob najbolj vročem delu dneva temperatura vode na merilni postaji Sveti Duh povzpela celo čez 26 stopinj Celzija.

V ponedeljek ob 8. uri je bil pretok reke Temenice na Rožnem vrhu v bližini Trebnjega zgolj 0,002 m3/s.

Zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin suša ogroža polovico ozemlja EU, je danes sporočila Evropska komisija. Okoli 46 odstotkov ozemlja unije se sooča z znatnim primanjkljajem vlažnosti tal, medtem ko na 11 odstotkih ozemlja veljajo izredne razmere, ko je vegetacija zaradi pomanjkanja vode že prizadeta, kaže poročilo Skupnega evropskega raziskovalnega centra.