Papež Benedikt XVI. je z besedami "Gospodovo vstajenje je naše upanje" začel blagoslov mestu in svetu. Papež je v poslanici dejal, da smrt nima zadnje besede, ker na koncu slavi zmago življenje. "Naša gotovost temelji na zgodovinskem dejstvu vere. Jezus Kristus, križani in pokopani, je vstal, da bi tudi mi lahko imeli večno življenje," je dejal papež. Poudaril je, da je velika noč glasnik novega stanja, novost, ki spreminja življenje tistega, ki ga sprejme.

Zavzel se je za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu in v Afriki. "Sprava je predpogoj za varno prihodnost in mirno sobivanje, doseže pa se lahko samo z iskrenimi napori za rešitev palestinsko-izraelskega spora," je v nagovoru dejal Benedikt XVI., ki bo maja letos obiskal Sveto deželo. Opozoril je, da Afrika trpi zaradi krutih konfliktov, ki jim ni videti konca in so pogosto pozableni, a zaradi njih trpijo številni afriški narodi. Papež je letos že obiskal Afriko.

V svetu, ki se sooča s pomanjkanjem hrane, finančno negotovostjo in podnebnimi spremembami, so nujne nove perspektive, ki bodo dale novo upanje, je poudaril papež. Posvaril je tudi pred "materializmom in nihilizmom".

Pogled na trg Sv. Petra, kjer so se zbrali številni verniki. © Reuters

Pred tem je Benedikt XVI. v baziliki Svetega Petra daroval velikonočno mašo. "Naj nam velikonočna luč, ki jo prinaša vstali Kristus, razsvetli naše misli in srca," je na začetku obreda dejal papež. "Kristus je umrl in vstal, da bi nas obnovil, da bi iz naših src odstranil greh in smrt," je dejal v pridigi. Na trgu, okrašenem z rumenimi tulipani in drugim pomladanskim cvetjem, mu je prisluhnilo več deset tisoč vernikov iz vsega sveta.

Aleluja - praznik veselja
Veliko noč praznujejo katoličani in evangeličani, pravoslavni kristjani pa jo bodo obhajali prihodnjo nedeljo. Ob tem prazniku, ki nastopi po 40-dnevnem postnem času in se konča z velikonočnim tridnevjem, se kristjani spominjajo "največjega čudeža in temelja vere", so zapisali na Slovenski škofovski konferenci. Vstajenje od mrtvih po njihovih navedbah pomeni "osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju".
 
Kot so pojasnili, je velika noč praznik veselja, ki ga kristjani izražajo z vzklikom aleluja. Ta je v velikonočnem času na poseben način izpostavljen, izhaja pa iz hebrejskih besed Hallelu in Yah, kar pomeni slavite Jahveja, to je Boga. Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, kjer se na ulicah poje aleluja.

"Kriza človeka in družbe"
"Družbene razmere, v katerih se nahajamo, so zaznamovale vesoljno človeško družino in kažejo tako na krizo človeka kot tudi družbe. Zgradili smo babilonski stolp civilizacije, ki temelji na materialnem blagostanju, pozablja pa na pomen bivanja," je v velikonočni poslanici dejal ljubljanski nadškof Alojz Uran . Velikonočna poslanica po njegovih besedah vsakemu človeku podarja oznanilo upanja.

	Bog nas ni ustvaril le kot brezbrižne in brezidejne potrošnike, temveč kot razmišljajoče ljudi. Geza Ermiša

Evangeličanski škof Geza Erniša je v svoji letošnji poslanici poudaril, da nas velika noč vzpodbuja, da zgradimo boljši in pravičnejši svet z vrednotami, kot so zaupanje, spoštovanje in strpnost. Gre za svet, v katerem se bomo znebili prepričanja, da se uspešnost in sreča neke družbe merita le z njeno kupno močjo. Kriza, ki v tem času trka na vrata mnogih družin, je po njegovih besedah "preizkusni kamen in odgovor na vprašanje, ali smo sposobni biti solidarni s soljudmi, tako kot je bil z nami solidaren Bog".

"Svet ne more najti smisla in upanja, če se pogublja v vrtincu lastne sebičnosti in nehumanosti," je v velikonočni poslanici poudaril superintendent Evangelijske binkoštne Cerkve Daniel Brkič . Današnja globalna kriza je po njegovih besedah "pravzaprav kriza etičnih meril in vrednot, kajti človeštvo jih išče na napačnem mestu".

Pravoslavni kristjani bodo praznovali 19. aprila
Kot je pojasnil paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković , bodo pravoslavni kristjani letos veliko noč praznovali 19. aprila. Datum velike noči se namreč določi na podlagi lunine mene, številne pravoslavne cerkve pa za to uporabljajo stari pravoslavni ali julijanski koledar.

Pravoslavna cerkev ni priznala koledarja, znanega kot gregorijanski koledar, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII. Julijanski koledar za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar. Ta se z gregorijanskim ujema v letih od 1901 do 2799, po letu 2800 pa manj odstopa od astronomskih pojavov.