Parlament o "bombončkih" za policijo

Foto: Žurnal24
Foto: Žurnal24
Danes v državnem zboru dva zakonska predloga, ki urejata delovanje policije: zakon o nalogah in pooblastilih policije ter zakon o organiziranosti in delu v policiji.
Oglej si celoten članek

Poslanci so začeli s prvo obravnavo zakona o organiziranosti in delu v policiji. Poslanski skupini LDS, SD, nepovezani poslanci in predstavniki narodnih skupnosti predlog zakona podpirajo. V Zaresu opozarjajo na nekatere sporne rešitve v predlogu in ob tem dodajajo, da je predlagatelj sam priznal, da zakon delno posega v specifične definicije ter v ureditev plač. Uvedba dodatkov se jim v tem trenutku zdi sporno dejanje. Argumenti za uvedbo dodatkov se jim ne zdijo popolnoma prepričljivi. Predloga ne podpirajo, ker menijo, da gre za politično vprašanje.

SDS zakona ne podpira

Bolj kritični so v poslanski skupini SDS, kjer so že napovedali, da v tej fazi zakona ne morejo podpreti, dvomijo pa tudi v to, da bi se zakon dalo amandmirati. Vinko Gorenak je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS dejal, da bi bilo treba v zakonu zapisati, da je za temeljni policijski poklic potrebna višješolska izobrazba, za vsa ostala pa univerzitetna. Seveda bi bilo treba spremembe uvesti v nekem prehodnem obdobju in nato tudi poskrbeti za primerno plačilo zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe.

Omejiti bi bilo treba tudi plačilo dodatnega pokojninskega zavarovanja, in sicer samo za tiste zaposlene, ki opravljajo terensko delo. "Noben inšpektor, ki sedi v pisarni, ne more imeti dodatnega pokojninskega zavarovanja," je dejal Gorenak.

Med predlogi, ki jih je naštel Gorenak, je tudi ta, da se izobraževanje policistov opravlja v njihovem prostem času in se tako ne šteje za delovno obveznost ter s tem v plačo.

Janko Veber (SD) je dejal, da od predloga zakona pričakuje, da v prihodnje ne bomo priča delovanju, kot smo mu bili v preteklosti. Pomembno se mu zdi tudi to, da se okrepi sodelovanje med policijo in lokalno skupnostjo, saj se je izkazalo, da stroga ločenost med delovanjem policije in lokalno skupnostjo ni prinesla izboljšanja varnosti.

Anton Anderlič se je uvodoma dotaknil besed Vinka Gorenaka. "Gorenaku se najbrž kolca po časih, ko so politični šefi naročili, da se določena depeša založi," je dejal. Večkrat je poudaril, da je treba storiti vse, da se bodo predpisi spisali tako, da bodo tisti, ki zakon izvajajo, imeli občutek, da je področje ustrezno urejeno, da imajo vsa potrebna pooblastila in da so zavarovani pred negativnimi posledicami.

Obregnil se je tudi ob očitek Jožeta Jerovška (SDS), da je zakon spisan nepregledno in da je sploh predolg. Poudaril je, da ni pomembna dolžina zakona, ampak ureditev področja na tak način, kot to velevajo ustava, potrebe in mednarodna primerjava. "Mogoče se je pa delati norce, mahati s papirji in ne vem kaj. Zakon je tu zato, da se naredi konec, da se uredi stvari s stroko in predpisi," pravi Anderlič in dodaja, da je treba narediti konec političnemu mešetarjenju.

"Policistov na terenu ni nihče nič vprašal"

Bogdan Barovič (SNS) nasprotuje delitvi zakona o policiji, ki je v veljavi zdaj, na dva zakona. Oba zakona pomenita prevelik poseg v človekove pravice in sta birokratsko delo. "Terenca policista ni nihče nič vprašal," je dejal.

Po njegovem mora biti zakon splošen, jasen in jedrnat. Pri nas pa se določila podzakonskih aktov daje v zakon in "potem trdimo, da imamo pravno državo". Opozoril je na tanek rez med demokracijo in anarhijo, pošteno policijo in policijsko državo. Prepričan je, da "vsaj navadni policisti vedo, da je prva naloga pomagati ljudem, preprečiti nezakonite zadeve, vzgajati ljudi in nazadnje kaznovati".


Razpravljali bodo tudi o zakonu o prekrških

O vsakem od zakonov, ki urejata delovanje policije, naj bi poslanke in poslanci razpravljali dobre štiri ure. Na dnevnem redu današnjega dela zasedanja je tudi splošna razprava o predlaganih dopolnitvah zakona o prekrških, s katerim želijo poslanci SDS natančneje urediti vročanje plačilnih nalogov, ki kršiteljem prometnih predpisov niso bili izročeni na kraju prekrška. Prekrškovni organ bi moral po predlogu plačilni nalog izdati in izročiti v osmih oziroma izjemoma v 30 dneh po ugotovitvi prekrška, zastaralni rok pa bi bil tri mesece.

Poslanci pa bodo razpravljali tudi o odgovoru ministra za šolstvo Igorja Lukšiča na poslansko vprašanja Danijela Krivca (SDS) v zvezi z enotnim terminom zimskih šolskih počitnic.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 4

  • 07:24 23. September 2011.

    nič si ne zaslužijo eni ne drugi...policija z svojim dejanjem širi občutke življenja v fašistični deželici..

  • 18:28 22. September 2011.

    Kriminal. Navadni policisti. <br />Ti "navadni" si zaslužijo , in to krepko, višje plače. Tako kot si foteljćkarski zaslužijo krepko …

  • 15:52 22. September 2011.

    Tudi, če bise morali med sabo dogovorit, ali je kozarec z polovico vode, na pol prazen, ali na pol poln, …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.