Pet stvari o drugem tiru, ki jih morate vedeti pred referendumom

Foto: Saša Despot
Foto: Saša Despot
V nedeljo se bomo ponovno podali na glasovanje o zakonu o drugem tiru, ki je po mnenju vlade Mira Cerarja ključnega pomena za sam projekt. Pretresamo ključne informacije, o katerih velja premisliti.
Oglej si celoten članek
O tem, da je drugi tir potreben, se domala strinjajo vsi tokratni nasprotniki in zagovorniki, a da je zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju končal na referendumu, so krivi predvsem pomisleki o načinu financiranja, previsoki ceni, sodelovanju z drugimi državami in tudi sami trasi proge. Sam zakon sicer ne odloča o trasi, ampak financiranju, sodelovanju z zalednimi državami (Madžarsko), podeljevanju koncesije in načinu financiranja. Pretresamo ključne točke, o katerih velja pred nedeljo premisliti ...
 

1. Madžarska neznanka

Sodelovanje z drugimi državami je pri velikih infrastrukturnih projektih, ki so za državo posebnega pomena, gotovo dilema. V primeru drugega tira stranka Mira Cerarja za sodelovanje z Madžarsko praktično nima zaveznikov, kljub argumentom, da je sodelovanje zaledne države nujno, ker razbremenjuje slovenske javne finance. Dodatno težo je obljuba o sodelovanju najverjetneje nosila tudi pri odobritvi evropskih sredstev, saj je Slovenija na ta način izkazovala pomembnost projekta na evropski ravni. Poleg tega bi sodelovanje sosednje države pri tem infrastrukturnem projektu lahko pozitivno vplivalo na nadaljno uspešnost poslovanja.

Na drugi strani je jasen načrt B, saj je projekt mogoče uresničiti tudi brez madžarskega sodelovanja, vendar bi morala Slovenija potem najti 200 milijonov evrov v proračunih od leta 2018 do 2020. O pomembnem infrastrukturnem projektu bi tako v celoti odločala le Slovenija. V težavah pa bi se lahko znašli pri evropskih sredstvih, saj je 109 milijonov evrov evropskih sredstev iz blending mehanizma, ki so zaradi referenduma še zamrznjena, pogojenih s sodelovanjem z Madžarsko. Evropska komisija bi najverjetneje dovolila njeno zamenjavo s katero drugo članico Evropske unije. 

Kaj bi Madžarska dobila v zameno?

Madžarska bi v zameno za svoj 200-milijonski vložek zagotovo prejela delež v državnem podjetju 2TDK, ki gradi drugi tir. Madžarski delež v skladu z zakonom, o katerem se glasuje, ne sme biti enak ali večji, kot ga ima Slovenija. Kaj natančno bi poleg tega po tem vladnem načrtu še dobila, uradno še ni povsem jasno. Netransparentnost vodenja projekta je sicer eden od ključnih očitkov nasprotnikov. 

Vodja projekta Jure Leben je sicer že večkrat ponovil, da se ne pogajajo o koncesijski pogodbi ali madžarskem lastništvu v Luki Koper. Na ministrstvu pa nikoli niso zanikali, da se pogovarjajo o oddaji zemljišč v bližini koncesijskega območja Luke Koper.

2. Financiranje

Ker država doslej ni našla zasebnega partnerja, ki bi želel v projekt vložiti sredstva, je vlada pod vodstvom Mira Cerarja iznašla "javno-javno" partnerstvo, pri čemer gre pravzaprav za partnerstvo s sosednjo Madžarsko. Slovenija naj po besedah vladnih predstavnikov za samostojno financiranje 27,1 kilometra dolge proge ne bi imela dovolj sredstev.
  • 200 milijonov evrov bi torej vložila Slovenija,
  • 200 milijonov evrov Madžarska,
  • 250 milijonov evrov naj bi pridobili iz evropskih sredstev,
  • 311 milijonov evrov pa bi 2TDK, ki drugi tir gradi, dobil pri Evropski investicijski banki (EIB). Posojilo pa naj bi v 2TDK v 45 letih, kolikor bo znašala njihova koncesija, poplačali tudi s pomočjo novih dajatev, te bi udarile po žepu cestne prevoznike, železniške prevoznike in Luko Koper.

5. Koliko bi stala gradnja drugega tira?

Vladna ocena je, da bo poleg že porabljenih 55 milijonov evrov za študije in raziskave ter tudi del nakupov zemljišč, izgradnja projekta, ki ga bo gradilo za ta namen ustanovljeno podjetje 2TDK, predvidoma stala 961 milijone evrov (brez DDV). Odločitev vlade, da bo drugi tir dvotiren, pa bi prinesla še dodatni strošek v višini od 200 do 350 milijonov evrov. Končno ceno naj bi dodatni tir, dva viadukta in daljši predor zvišali na skupno 1,3 milijarde evrov. Gre seveda za ocene, kolikšna bo cena, sicer ni jasno, saj bodo znani šele po izboru gradbincev, ki bodo izbrani na podlagi različnih javnih razpisov.

A tudi vladne ocene so se v tem času že večkrat spremenile in prav zaradi nedorečenega visokega zneska so se pojavili številni pomisleki in predlogi, da bi tudi s spremembo trase in posledično zmanjšanjem obsega gradbenih del, lahko znižali končni znesek.

4. Trasa

V času predreferendumske kampanje se je pojavilo več idej, da bi bila lahko drugačna. S tem bi po mnenju nasprotnikov trenutnega načrta lahko znižali stroške. Na primer Miha Jazbinšek je predlagal, da bi presekali ovinek, ki progo približa Italiji, Rudi Varl pa bi drugi tir približal in delno speljal po obstoječi progi. Sedanjo traso, za katero je država v marcu pridobila gradbeno dovoljenje, je vlada v času Janeza Janše potrdila leta 2005 s sprejetjem Uredbe o Državnem lokacijskem načrtu, pri čemer naj bi razmišljali še o sedemnajstih različicah.

Drugačna trasa je sicer mogoča, a bi najverjetneje pomenila večletni zamik pri začetku gradnje in izgubo že pridobljenih evropskih sredstev.

Na 27,1 kilometra dolgi progi bo po po predlagani trasi, ki je osem predorov, dva viadukta, dva mostova in ena galerija, kar 75 odstotkov trase pa naj bi potekalo v predorih.

5. Če pade referendum, ali drugega tira ne bo?

Zelo verjetno, da se bo načrtovanje in izgradnja nadaljevala z novo vlado kljub padcu zakona, a zagotovo se bo načrtovanje in izgradnja infrastrukturnega projekta zamaknila, saj državni zbor po morebitnem padcu zakona eno leto po razglasitvi izida ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
 
Večina nasprotnikov vladnega načrta meni, da zakon sploh ni potreben in pri tem imajo prav. Projekt drugega tira bi se zato lahko nadaljevali tudi brez njega. Rezultat referenduma, ki je zaradi prisotnosti kvoruma bolj kot ne le teoretičen, tako torej ni ključnega pomena za usodo projekta. Precej večjo težo bodo nosile državnozborske volitve.
 
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 26

  • 00:37 12. Maj 2018.

    Ma ni problem čas,problem je u tem da se bo spet naredila svinjarija ki jo pelje Kovačič in kr neki,ma …

  • 10:29 11. Maj 2018.

    2 tir bi morali zgraditi bolj premišljeno, ne pa s takim metanjem denarja stran! smo proti

  • 09:41 11. Maj 2018.

    Praktično vsa politika nam predstavlja, da je drugi tir vseeno nujnost. Ampak kaj v resnici dobi od tega državljan RS? …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.