V nadaljevanju preberite:

• Države srednje Evrope bi morale okrepiti sodelovanje znotraj EU, sta se danes na Bledu strinjala predsednika Slovenije in Slovaške Nataša Pirc Musar in Peter Pellegrini.
• Pellegrini se je zavzel za več pragmatičnega pristopa, tudi glede zunanje politike in zelenega prehoda.
• Pragmatizem pa po mnenju Pirc Musar pri podnebnih spremembah ni mogoč.

Pirc Musar in Pellegrini v sta v okviru predsedniškega panela v razpravi, ki jo je povezoval novinar Dela Ali Žerdin, iskala skupne točke med Slovenijo in Slovaško ter nasploh med državami srednje Evrope in poskušala določiti njihov pomen znotraj EU. Tudi na podlagi pogosto težavnega procesa pridruževanja Evropski uniji je Pellegrini menil, da gre za skupino držav z zelo dobrim razumevanjem nekaterih težav.

Predsednik vlade Janez Janša je medtem na Bledu pred tujimi gosti popljuval tudi Slovenijo.

"Glede nekaterih zelo težkih problemov imamo včasih boljši recept za reševanje kot starejše članice," je prepričan. Da prav srednja Evropa starim državam članicam kaže, kako napredovati in se hitreje razvijati, je menila tudi Pirc Musar. "Nove članice iz srednje Evrope so dober primer, kaj je mogoče doseči v nekaj več kot 20 letih," je dejala.

Pellegrini meni, da te države v EU niso več med mlajšimi članicami in bi morale nastopati bolj samozavestno. "Skupaj lahko na evropski ravni dosežemo več, ne da bi ustvarjali koalicije, povzročali težave, temveč da bi predstavili svoj pogled," je dejal in med skupni interesi med drugim omenil sodelovanje v prizadevanjih za zagotovitev kohezijskih sredstev.

Pellegrini za pragmatizem, Pirc Musar za spoštovanje vladavine prava

Na splošno pa Pellegrini v EU vidi potrebo po več pragmatizma in manj ideologije, medtem ko Pirc Musar poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava - tudi če želi EU politično postati močnejša. "EU je še vedno tretja največja gospodarska sila na svetu, a politično gledano smo pritlikavec," je ocenila.

Njen slovaški kolega se je strinjal, da je treba zaščititi vladavino prava in človekove pravice. "Ampak to ne more zavzeti 99 odstotkov našega časa, saj nam potem ostane le en odstotek za reševanje gospodarskih, energetskih težav, visokih cen energije," je menil. Pragmatična, sploh v primeru majhnih držav, bi po njegovem prepričanju morala biti tudi zunanja politika. "Smo močno ukoreninjeni v EU in Natu. A smo odprta gospodarstva in za svoja podjetja, proizvajalce moramo poiskati tudi nove trge," je dejal in izpostavil pomen Kitajske, Indije in Latinske Amerike.

Pragmatizem v zunanji politiki, ne pa pri podnebnih spremembah

Podobno je poudaril glede zelenega prehoda, češ da je treba ukrepati glede podnebnih sprememb, ne moremo pa uveljavljati programov, "s katerimi uničujemo gospodarstvo in izgubljamo delovna mesta". "Pragmatizem zame pomeni poiskati pravo ravnovesje. Zaščititi planet, okolje, a hkrati izkoristiti okolje in zaščititi delovna mesta ter kakovost življenja ljudi v Evropi," je dejal. Pirc Musar, ki se je strinjala, da je včasih v zunanji politiki potreben pragmatizem, je medtem menila, da to pri podnebnih spremembah ni mogoče.

"Vem, da je boj proti podnebnim spremembam drag. Zelo je drag, a poiskati moramo skupne rešitve," je prepričana. Glede porasta umetne inteligence in s tem povezanih tehnologij je Pellegrini menil, da to terja čim višjo stopnjo izobraženosti ljudi, izrekel pa se je proti pretirani regulaciji. Pirc Musar je medtem kot nujno za ustrezno regulacijo izpostavila z umetno inteligenco povezano področje orožja.

Pirc Musarjeva je bila sicer zaradi govora na lanskem BSF, ko je izraelsko ravnanje v Gazi označila za genocidno politiko, tarča številnih poslancev desnice. Nekateri so celo menili, da bi jo morali "izolirati".

dezurni@styria-media.si