Janša na Bledu pred tujimi gosti popljuval tudi Slovenijo

Janša je svoj otvoritveni govor na Blejskem strateškem forumu, ki je največji slovenski zunanjepolitični dogodek, začel z mislijo iz Hemingwayevega romana Sonce vzhaja in zahaja, kjer na vprašanje, kako je nekdo bankrotiral, sledi odgovor: "Postopoma in nato nenadoma." Po njegovih besedah ta stavek dobro opisuje tudi mednarodno zgodovino.

"Odvračanje počasi erodira, nato se nenadoma vrne vojna. Odvisnosti se gradijo postopoma, nato jih ena stran nenadoma spremeni v vzvod," je dejal. Podobno se po njegovem mnenju razvijajo tudi tehnologije, ki lahko v kratkem času spremenijo ravnotežje moči.

Janša se je v govoru spomnil tudi osamosvajanja Slovenije. Omenil je 25. oktober 1991, ko je iz helikopterja opazoval zadnjo kolono Jugoslovanske armade, ki je zapuščala slovensko ozemlje in se umikala proti Kopru.

"Pod nami je bila zadnja kolona Jugoslovanske armade, ki se je umikala proti Kopru," je opisal trenutek in dodal, da je bilo videti "zadnje poražene vojake agresorja, ki zapuščajo slovensko ozemlje".

Po njegovih besedah je bila sprememba, ki je pripeljala do tega trenutka, rezultat procesov, ki so se začeli več let prej. Prav zato je po njegovem mnenju osrednja tema letošnjega foruma – moč oblikovanja prihodnosti – še posebej pomembna.

"Moč oblikovanja prihodnosti se gradi postopoma, vendar trenutki, ki jo določajo, pogosto pridejo nenadoma," je poudaril.

Evropa mora svojo raznolikost spremeniti v moč

Janša je opozoril, da evropska zgodovinska moč nikoli ni temeljila na popolni enotnosti. Nasprotno, evropska politična razdrobljenost je po njegovem ustvarila okolje za konkurenco, prilagajanje in inovacije.

"Evropska moč nikoli ni bila v uniformnosti. Bila je v sposobnosti, da svojo raznolikost spremeni v ustvarjalnost in na koncu v moč," je dejal.

Ključno vprašanje danes je po njegovem, ali lahko Evropa to sposobnost ponovno najde. "Glavno vprašanje danes je, ali lahko Evropa to stori ponovno."

Po njegovem bodo odgovor določile štiri strateške preizkušnje.

Varnost: brez sposobnosti ni odvračanja

Prvi preizkus je varnost. Janša je poudaril, da mir ni samoumevno stanje mednarodnih odnosov, temveč ga je treba varovati.

"Mir ni naravno stanje mednarodnih odnosov. Treba ga je zaščititi," je dejal.

Zato je po njegovih besedah Nato še vedno nepogrešljiv, hkrati pa mora biti Evropa vojaško močnejša. Večja evropska obrambna sposobnost po njegovem ni alternativa čezatlantskemu partnerstvu, temveč pogoj za njegovo dolgoročno vzdržnost.

"Močna Evropa, tudi na obrambnem in vojaškem področju, ni alternativa čezatlantskemu partnerstvu. Je tisto, kar omogoča, da je to partnerstvo vzdržno," je poudaril.

Vojna v Ukrajini po Janševih besedah kaže, kaj je na kocki. Ukrajinci ne branijo le svojega ozemlja, temveč tudi načelo, da se meja ne sme spreminjati s silo in da imajo narodi pravico odločati o svoji prihodnosti.

"Ukrajinci ne branijo samo svojega ozemlja, ampak tudi načelo, da meja ni mogoče spreminjati s silo in da imajo narodi pravico izbrati svojo prihodnost."

Ob tem je opozoril: "Če je agresija nagrajena, se bo lekcija naučila daleč onkraj Ukrajine."

Evropa se po njegovem sicer krepi na področju obrambnih tehnologij, vendar še vedno ne dovolj hitro. "Evropa se premika, vendar še ne dovolj hitro," je ocenil.

Odvisnost od Rusije je bila strateška napaka

Pomembna lekcija zadnjih let je po Janševem mnenju tudi evropska odvisnost od ruske energije.

Evropa je poceni ruski plin dolgo obravnavala predvsem kot gospodarsko prednost, premalo pa kot strateško tveganje. Ko je Rusija po začetku invazije na Ukrajino energijo uporabila kot orožje, se je gospodarska odvisnost pokazala kot geopolitična ranljivost.

"Učinkovitost brez odpornosti lahko ustvari odvisnost, odvisnost pa se lahko spremeni v vzvod," je opozoril.

Janša je dodal, da se ista logika lahko ponovi tudi na drugih področjih – pri kritičnih mineralih, polprevodnikih in strateških dobavnih verigah.

Rešitev po njegovem ni popolna samozadostnost, ampak "diverzifikacija, zanesljiva partnerstva, domače zmogljivosti v ključnih sektorjih in sposobnost inoviranja, namesto da zgolj reguliramo tehnologije, ki so jih razvili drugi".

Drugi ključni preizkus je demografija

Janša je opozoril na staranje evropskega prebivalstva in zmanjševanje deleža otrok. Posledice so po njegovih besedah manjše število delovno aktivnih, večji pritisk na javne finance ter manjša baza ljudi, iz katere lahko Evropa pridobi znanstvenike, inženirje, podjetnike in vojake.

Toda demografija po njegovem ni zgolj vprašanje statistike.

"Demografija ni samo vprašanje številk. Odraža tudi, ali mladi verjamejo v prihodnost, ali si lahko privoščijo stanovanje, gradijo kariero, ustvarjajo odnose in vzgajajo družine," je dejal.

Pri tem je opozoril tudi na vpliv vse bolj digitalnega načina življenja na odnose in oblikovanje skupnosti.

Janša je hkrati jasno povedal, da "ilegalne migracije niso demografska politika". Po njegovem Evropa potrebuje varne meje, ob tem pa zakonite in selektivne migracije, ki odgovarjajo na dejanske gospodarske potrebe.

Med ukrepi je izpostavil lažje ustvarjanje družin, zadrževanje in privabljanje talentov, vključevanje več ljudi v produktivno delo ter večje vlaganje v izobraževanje, inovacije in tehnologijo.

Verodostojnost je vir moči

Tretji oziroma po Janševih besedah eden najpomembnejših preizkusov je verodostojnost.

"Še posebej za majhno državo je verodostojnost sama po sebi vir moči," je poudaril. Majhna država lahko svoj vpliv poveča z zavezništvi, zanesljivostjo in izpolnjevanjem obljub.

Enako velja za Evropo. Evropske zaveze morajo biti verodostojne za zaveznike, nasprotnike in države, ki želijo postati del evropskega prostora.

Janša je spomnil, da je že pred petimi leti na Bledu govoril o strateškem cilju "celotne in svobodne Evrope" ter o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in v vzhodno soseščino. Danes je ta cilj po njegovih besedah še bolj nujen kot pred petimi leti.

"Celotna in svobodna Evropa ne more imeti stalne čakalnice na Zahodnem Balkanu, niti ne more sprejeti, da o prihodnosti Ukrajine odloča kdo drug kot ukrajinsko ljudstvo," je poudaril.

Širitev po njegovem ni usluga državam kandidatkam, ampak strateška odločitev o prihodnji podobi Evrope. "Širitev ni usluga državam kandidatkam. Je strateška odločitev o prihodnji obliki naše celine," je dejal.

Ob tem je dodal, da morajo kandidatke izpolniti pogoje, vendar mora tudi Evropska unija držati svoje obljube. "Če se EU ne bo širila, se bo nekdo drug – na naš račun," je opozoril.

Janša tudi ostro o Sloveniji

Janša je bil v govoru izjemno kritičen tudi na račun Slovenije in njene verodostojnosti, ki se po njegovi oceni kaže tudi v tem, da Slovenija ni izpolnila svojih finančnih zavez do zveze Nato in da Slovenija za lastno in kolektivno obrambo v okviru Nata namenja premalo sredstev glede na potrebe in prevzete zaveze. "Resnica je, da imamo Slovenci še vedno nekoliko težav z obema," je dejal in s tem meril tako na pravično delitev finančnih bremen kot na usklajen odnos do varnostnih tveganj.

Kot primer neverodostojnosti Sloveniji je Janša ponovno spregovoril o primeru pranja iranskega denarja prek največje slovenske državne banke NLB. "Prav tako svojim zaveznikom in svoji javnosti še vedno dolgujemo odgovor na vprašanje, kako je bilo mogoče, da je bilo dve milijardi dolarjev denarja iranske državne banke opranega v največji slovenski državni banki, ki je bila del vašega sistema, v času, ko je bil Iran podvržen trem mednarodnim sankcijam. Šlo je za ogromno kršitev mednarodnega in seveda tudi domačega prava," je dejal Janša, ki se k dogodkom okoli pranja iranskega denarja znova vrača se posebej zaradi velike otoplitve odnosov z Izraelom. 

Janša Iran predstavlja kot sovražni teroristični režim, ki naj bi prek slovenskega bančnega sistema dobil dostop do denarja, medtem ko se sam zavzema za izrazito tesnejše odnose Slovenije z Izraelom.

Janša zavaja o ugotovitvah komisije

Janša se je v govoru skliceval na ugotovitve parlamentarne preiskave ter dejal, da kljub razkritju primera in predaji dokumentacije tožilstvu po več letih nihče ni bil obsojen niti obtožen. "Parlamentarna preiskava je v celoti razkrila ta zločin. Razkriti so bili tako ljudje, ki so neposredno omogočili kaznivo dejanje, kot tudi tisti, ki so ga prikrivali, kljub več kot skoraj 500 opozorilom iz tujine," pravi Janša. Parlamentarna komisija je v končnem poročilu ugotavljala tudi politično odgovornost, ne pa sama ugotavljala kazenske krivde. NPU pa je po večletni preiskavi ugotovil, da ni dovolj podlage za kazensko ovadbo bančnikov NLB zaradi zlorabe položaja. Specializirano državno tožilstvo je zato ta del predkazenskega postopka januarja 2020 zavrglo.

Po Janševih besedah gre za vprašanje, ki vpliva na notranjo in zunanjo verodostojnost Slovenije. "Slovenija ima še veliko dela pri zagotavljanju zunanje in notranje verodostojnosti," je dejal.

Janša je svoj nastop sklenil z vprašanjem, ali bo Evropa svoje vire, raznolikost in zavezništva znala pretvoriti v moč za oblikovanje dogodkov ali pa bo postala zgolj prilagajalec odločitev, sprejetih drugje.

"Bomo zgradili odvračanje, preden nas doseže agresija?" se je vprašal. "Bomo zmanjšali nevarne odvisnosti in obvladovali tehnologije, od katerih sta vse bolj odvisni naša blaginja in varnost?"

Ob tem je dodal še vprašanji o demografskem upadu in evropskih zavezništvih: "Bomo ukrepali proti demografskemu upadu, dokler imamo še ljudi, sredstva in nekaj časa? In bomo okrepili naša zavezništva ter dokončali celotno in svobodno Evropo, dokler je priložnost še naša?"

Po njegovem se moč za oblikovanje sprememb gradi postopoma – leto za letom, z zmogljivostmi, zavezništvi in institucijami. Toda trenutek, ko je treba to moč uporabiti, pride nenadoma.

"Kako bomo odgovorili na te štiri preizkušnje, bo določilo, ali bo Evropa ostala objekt geopolitičnih sprememb ali postala njihov avtor," je dejal.

Svoj govor je sklenil z mislijo, ki povzema njegovo sporočilo: "Moč oblikovanja prihodnosti ni iluzija nadzora nad zgodovino, temveč volja, da jo oblikujemo."

Kajzer: Svet moramo razumeti takšen, kot je

Na Blejskem strateškem forumu je zbrane nagovoril tudi zunanji minister Tone Kajzer, ki je poudaril, da je forum v več kot dveh desetletjih vse bolj postal prostor razprav o svetovnem redu, varnosti in geopolitiki. "Ukvarjati se moramo s svetom, kakršen je, in ne s svetom, kakršnega bi si želeli," je dejal.

Ob tem je izpostavil pomen močne Evrope in čezatlantskega partnerstva ter poudaril, da mora Evropa sodelovati tudi z državami in kulturami, ki ne delijo vseh njenih vrednot. To po njegovem ne pomeni odpovedi lastnim načelom, temveč zmanjševanje tveganj in pretirane odvisnosti.

"Naše vrednote niso ovira pri zaščiti naših interesov. Prav nasprotno – so kompas, ki nam pomaga določiti, katere interese spodbujati in kako," je sklenil.

dezurni@styria-media.si