Od leta 2005 do vključno leta 2008 so v uradu informacijskega pooblaščenca prejeli 1355 prijav glede domnevnih kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov in opravili več kot 700 inšpekcijskih postopkov. Od teh največ, kar 75 odstotkov s področja delovnih razmerij, zato je tema okrogle mize ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov prav zasebnost na delovnem mestu, je uvodoma pojasnila Nataša Pirc Musar.

V uradu informacijskega pooblaščenca so po njenih besedah dobili ogromno prijav s področja neupravičenega vpogleda v elektronsko pošto. Ocenila je, da se delavci zadnje čase vedno bolj zavedajo pravice do zasebnosti. Ob tem je poudarila, da imata pravice tako posameznik kot delodajalec. Prepričana je, da je treba področje tudi zakonsko urediti. V zakonu pa bi morala biti urejena vprašanja, ki se pojavljajo v praksi, kot je na primer sledenje zaposlenim med bolniško odsotnostjo, in to, kdaj je dovoljen vpogled v elektronsko pošto zaposlenega.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je pojasnil, da je pravica do zasebnosti iskalcem prve zaposlitve najpogosteje kratena že ob samem razgovoru za službo. S tem se je strinjal tudi glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovar. Ocenil je, da je veliko težav z dokazovanjem kršitev. Na inšpektorat se je po njegovih besedah obrnilo več delavk z vprašanjem glede kratenja pravice do zasebnosti ob vprašanjih delodajalcev o načrtovani nosečnosti ali celo zahtevi, da zaposlena podpiše bianco odpoved delovnega razmerja, ki jo bo delodajalec uporabil v primeru, če bo zanosila, konkretnih prijav pa je bilo ne več kot pet.