Od leta 2005 do vključno leta 2008 so v uradu informacijskega pooblaščenca prejeli 1355 prijav
glede domnevnih kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov in opravili več kot 700 inšpekcijskih
postopkov. Od teh največ, kar 75 odstotkov s področja delovnih razmerij, zato je tema okrogle mize
ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov prav zasebnost na delovnem mestu, je uvodoma pojasnila
Nataša Pirc Musar.
V uradu informacijskega pooblaščenca so po njenih besedah dobili ogromno prijav s področja
neupravičenega vpogleda v elektronsko pošto. Ocenila je, da se delavci zadnje čase vedno bolj
zavedajo pravice do zasebnosti. Ob tem je poudarila, da imata pravice tako posameznik kot
delodajalec. Prepričana je, da je treba področje tudi zakonsko urediti. V zakonu pa bi morala biti
urejena vprašanja, ki se pojavljajo v praksi, kot je na primer sledenje zaposlenim med bolniško
odsotnostjo, in to, kdaj je dovoljen vpogled v elektronsko pošto zaposlenega.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Dušan Semolič je pojasnil, da je pravica do zasebnosti iskalcem prve zaposlitve
najpogosteje kratena že ob samem razgovoru za službo. S tem se je strinjal tudi glavni republiški
inšpektor za delo
Borut Brezovar. Ocenil je, da je veliko težav z dokazovanjem kršitev. Na
inšpektorat se je po njegovih besedah obrnilo več delavk z vprašanjem glede kratenja pravice do
zasebnosti ob vprašanjih delodajalcev o načrtovani nosečnosti ali celo zahtevi, da zaposlena
podpiše bianco odpoved delovnega razmerja, ki jo bo delodajalec uporabil v primeru, če bo zanosila,
konkretnih prijav pa je bilo ne več kot pet.
Pirc Musarjeva za ureditev zasebnosti
Zasebnost na delovnem mestu ni zakonsko urejena, je pa zakon nujno potreben, je ocenila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
