"Ko stavkajo naši profesorji, naši šefi, smo mi tisti, ki v ambulantah skrbimo, da poteka delo nemoteno. Brez besed delamo urgence in požiramo, da za nas stavka ne velja," sporočajo mladi zdravniki, ki željo ostati anonimni in se "zaradi lastne eksistencialne varnosti žal ne moremo poimensko podpisati."
"Že zdavnaj izstopili iz Fidesa, ki nas je pozabil"
"Videli nas boste v specialističnih ambulantah, kjer bo na vratih ime s predponami prim, doc, prof, pa bomo v njej sedeli mi - (še ne) tridesetletniki, ki bomo videti preveč mlečnozobi za tak naziv ... Videli nas boste tekati po hodnikih, ko bo za nami vihrala halja (naši mentorji bodo medtem v kafiču ob pediatriji s farmacevti pili smoothie).
To smo mi - mladi zdravniki.
Tisti, ki smo že davno izstopili iz Fides-a, ki nas je pozabil (namenoma?). Tisti, ki odhajamo na letne dopuste oktobra, da se pred nami zvrsti vsa specialistična elita (ne glede na to, ali imajo le-ti že otroke starejše od nas samih, mi pa morda male/šoloobvezne otroke). Tisti, ki hodimo dežurat med dopustom (in imamo ta trenutek še polovico starega dopusta, ki bo propadel... kot vsako leto)."
"Pi... si nesposoben..."
"Tisti, na katere se zdere vsaka prenapeta inštrumentarka na ortopediji, ki je tja javno prišla z lobiranjem - znova in znova. Tisti, ki jim taista-e osebe odvzemajo osnovno zdravniško integriteto.
To smo mi - na katere vpijejo brez sramu vodje, namestniki. Nad katerimi vihajo nos sestre, ker "nič ne znamo" (nauči pa nas nihče nič ne). Ki jih zgoraj omenjene inštrumentarke žalijo s "pi ... si nesposoben" povsem javno, pred bolniki, ker se zaletimo v voziček z inštrumenti ..."
Odtujeni in malodušni
"Zaradi nočnih ur in neštetih dežurstev, smo se odtujili od naših partnerjev, zaradi pristikov starejših kolegov, ki na naša ramena nalagajo še dodatno breme, pa je nastal prepad z ostalimi sovrstniki. Zaradi pogodb, ki so sklenjene samo za čas specializacije in nam onemogogočajo kredite, zapadamo v malodušje, saj si ne upamo več sanjati o stabilnosti. Zaradi vsakodnevnega zavedanja, da po koncu specializacije za nas službe verjetno ne bo, naši nasmehi bledijo. Kako si lahko potem ustvarimo življenje? Kako si lahko postavimo zdrave temelje? Je kdo pomislil, da smo tudi mi tu? V vsej tej krizi vrednot, eksistence in integritete v zdravstvu."
"Na pediatriji si pediater ne glede na izobrazbo"
"Morda samo nekaj komentarjev na "krizo" pediatrije. Krizo, v kateri nismo zasledili tega, s čimer se srečujemo mi - mladi zdravniki, študentje, pripravniki, specializanti. Na pediatriji si pediater - ne glede na to, ali si pripravnik, ki je ravno včeraj dobil svojo diplomo, specializant fizikalne medicine, ki nima niti svojega stetoskopa, "družinc", ki je včeraj nastopil to pot ali celo specializant nevrologije, interne, kirurg, ki z otroci v profesionalni karieri resnično ne boš delal."
Kako staršem razložiti, da smo le specializanti stroke, ki nima pojma o pediatriji?
"Tam si razporejen v urgentno ambulanto - in tam si. Polnopraven del tima. No, sam svoj tim. Seveda bo vodstvo na to odgovorilo "saj pa delajo pod nadzorom". A mi vemo, kako izgleda ta nadzor... Specializant fizikalne medicine je nadzorni enemu študentu in enemu pripravniku; torej ko prinesejo malo štručko jo pregledajo... od drisk do dihalnih stisk! Nadzornega takrat ni zraven. Pride (če pride) kasneje. Torej kje smo, da se specializantom drugih strok in pripravnikom na ramena polaga takšna odgovornost? Se je kdo vprašal, kako se počutimo mi? Kako težko staršem razložimo, da smo le specializanti stroke, ki nima pojma o pediatriji ali pa le pripravniki?"Na kongrese vedno hodi ista klientela
"Se je kdo vprašal, kaj pa naš delodajalec obljublja in ponuja nam tekom specializacije? Razen že prej opisane komunikacije, ki pogosto meji na mobing, so nam omogočene osnovne pravice, s pomočjo katerih bi zrasli v spoštovane zdravnike - do izobraževanja. Za nas ni izobraževanje to, da nas vržete v urgentno pediatrično ambulanto "znajdi se".
Za nas ni nikoli denarja za kongrese, saj na njih vseskozi hodi ena in ista "superiorna" klientela, ki je na vseh teh izobraževanjih že bila, a so oddaljena mesta v Ameriki, Franciji, Angliji, celo Kostariki vabljiva. Mi v veliki večini še na simpozije ljubljanskih kolegov ne uspemo priti. Če pa že - pa s svojim dopustom in potnimi stroški.
A kljub temu, da izmučeni ostajamo po delavnem času, da svojih otrok ne vidimo po nekaj dni, da imamo dopuste ločeno od lastnih partnerjev in njihovih kolektivnih dopustov, da štejemo dneve do konca specializacije z grenkobo v ustih, ker vemo, da je naša prihodnost negotova - smo danes tukaj za vas. MI smo tisti, ki nas boste srečali v urgentni ambulantah kliničnih; še posebej ob praznikih. Z nasmehi in korektno pazimo na vas, vam nudimo vso ustrezno zdravniško oskrbo kljub stavki. Ker smo zdravniki! Vendar pa ste / so pozabili na nas. "
V belo haljo, ki jo oblačimo vsak dan, smo vložili 6 let študija, pripravništvo in 5-6 let specializacije. Leta in leta pa na nas letijo očitki klientelizma. Ali je marsikdo pozabil, da vpis na medicino že dolgo ni samo "poznanstvo" ampak odraz dela, ki smo ga v ocene vložili že prej, v gimnaziji.
Vsak ima možnost za ustrezen vpis na medicino; vsak. Le ogromno dela je potrebnega za to. Sama specializacija pa sedaj predstavlja vsakodnevni boj z delom, kupom literature, ki jo moramo predelati, zaradi vaše varnosti, nadrejenimi, predvsem pa s samimi seboj."
So plače res previsoke?
"Ali je 1.300 evrov neto plače (ne, ne dobivamo dodatkov, le dežurstva) res tako enormno veliko, da se je že lani uprla slovenska javnost? Ali je to številka za in zaradi katere moramo požreti čisto vse - zbadanje, žaljenje, mobing?
Ali je dejstvo, da dobimo v povprečju 1.800 evrov plače s 6 dežurstvi mesečno (povprečno dvakrat tedensko) preveč za nekoga, ki dela z največjo kvaliteto na tem svetu - z življenjem ter je obenem vreden manj kot čistilka v isti ustanovi, ki si zasluži vsaj tu in tam pohvalo za svetleča tla.
Kuštrin: Pogajamo se tudi za mlade zdravnike
"Glede aneksa h kolektivni pogodbi je dogovorjeno, da se odpravi neustrezen sistem določanja delovnih mest specializantov in zdravnikov specializantov, katerih delovno mesto je bilo doslej odvisno od trajanja specijalizacije." pojasnjuje.
Dolžnost delodajalcev bo, da zaposlijo vse zdravnike, ki končajo specializacijo, pojasnjuje Kuštrin: "V naslednjih letih bo specializacijo končalo več kot tisoč mladih zdravnikov, zato smo se v nekaterih določbah obvezali, da bodo delodajalci predlagali tako nove specializacije kot nova delovna mesta in zaposlovali nove zdravnike."
dezurni@zurnal24.si
Zdravniki naj se odločijo, ali želijo delati v javnem ali v privatnem sektorju. Zakaj lahko nekateri opravljajo več služb in …
pa sploh ne bom izgubljal besed. "Dinozavri" (70-letni zdravniki in celo starejši) še vedno vztrajno capljajo po bolnišnicah, se zapirajo …
Kakšno pogajanje je to? Zdravniški eliti diši denar, ob tem jih briga za ostale zdravstvene delavce, vključno z mladimi zdravniki …