Pro et contra gostilniških argumentov za vladni NE Murini pomoči je več, kot je prostora v časopisnih stolpcih. Kako politično tvegana poteza je to, kako gospodarsko smela, kako socialno nepremišljena je, bo pokazal čas. Eno pa je res: Mura, kot smo jo poznali, je mrtva. Upam, da je to prva v vrsti tistih nepriljubljenih potez vlade, ki jih bo zavestno storila, kot je dejal kmalu po izvolitvi premier Borut Pahor.

Bolečina
Tekstilna industrija je na udaru poceni delovne sile z Vzhoda, predvsem iz Indije. Razlika v strošku dela na enoto v Sloveniji in v Indiji se meri v 19-kratniku. In to zadnjih dvajset let. Seveda v prid Indijcem. Ampak to res ni nič novega. Kot tudi to ne, da je Mura v resnici bolnik, a je bilo vedno bodisi dovolj proračunskega denarja bodisi politično oportuno, da se Peterle, Drnovšek, Bajuk, Rop in Janša pacienta niti s palico niso hoteli ali upali dotakniti. Vsi so vedeli, kje so težave, da družbo vodijo polsposobni menedžerji, vsi so se v gospodarsko družbo vtikali po politični poti, mižali na obe očesi in si zatiskali ušesa. A tudi to ni nič novega.

Edino pomembno in hkrati novo v tej zgodbi bo, ko bomo dobili odgovore na sledeča vprašanja: Kaj bo z zdravim jedrom Mure? Kako bo socialno bombo preneslo lokalno okolje? Kdo bo aktivni lastnik družbe in koliko od 3.300 zaposlenih bo imelo jeseni še službo? In ne nazadnje: Komu in kdaj bo vlada naslednjemu rekla ne? Elanu? Adrii Airways? Slovenskim železnicam? Upam, da kmalu in enako odločno