Pro et contra gostilniških argumentov za vladni NE Murini pomoči je več, kot je prostora v
časopisnih stolpcih. Kako politično tvegana poteza je to, kako gospodarsko smela, kako socialno
nepremišljena je, bo pokazal čas. Eno pa je res: Mura, kot smo jo poznali, je mrtva. Upam, da je to
prva v vrsti tistih nepriljubljenih potez vlade, ki jih bo zavestno storila, kot je dejal kmalu po
izvolitvi premier
Borut Pahor.
Bolečina
Tekstilna industrija je na udaru poceni delovne sile z Vzhoda, predvsem iz Indije. Razlika v
strošku dela na enoto v Sloveniji in v Indiji se meri v 19-kratniku. In to zadnjih dvajset let.
Seveda v prid Indijcem. Ampak to res ni nič novega. Kot tudi to ne, da je Mura v resnici bolnik, a
je bilo vedno bodisi dovolj proračunskega denarja bodisi politično oportuno, da se
Peterle, Drnovšek, Bajuk, Rop in
Janša pacienta niti s palico niso hoteli ali upali dotakniti. Vsi so vedeli, kje
so težave, da družbo vodijo polsposobni menedžerji, vsi so se v gospodarsko družbo vtikali po
politični poti, mižali na obe očesi in si zatiskali ušesa. A tudi to ni nič novega.
Edino pomembno in hkrati novo v tej zgodbi bo, ko bomo dobili odgovore na sledeča vprašanja:
Kaj bo z zdravim jedrom Mure? Kako bo socialno bombo preneslo lokalno okolje? Kdo bo aktivni
lastnik družbe in koliko od 3.300 zaposlenih bo imelo jeseni še službo? In ne nazadnje: Komu in
kdaj bo vlada naslednjemu rekla ne? Elanu? Adrii Airways? Slovenskim železnicam? Upam, da kmalu in
enako odločno
Po Muri še vladni ne Elanu, Adrii?
Vlada je dvignila roke in ne bo več finančno podpirala Mure. Boleče, a realno.
