Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je predstavil nov odlok, ki ga bo še danes vlada potrdila na dopisni seji, veljati pa bo začel v ponedeljek, 19. aprila. Vlada z omenjenim odlokom dovoljuje shode pod določenimi pogoji. Ker se ustavno sodišče v svoji odločitvi ni opredelilo do vladnega semaforja, dovoljenje za shode velja za vse regije, ne glede na to, v kateri fazi se nahajajo, je pojasnil Hojs.
Shodi se lahko organizirajo skladno z zakonom o organiziranih shodih. Če gre za shode v zaprtih prostorih, je omejitev ena oseba na 30 kvadratnih metrov. Če gre za člane istega gospodinjstva, jih je lahko na omenjeni površini več. Skupno število udeležencev ne sme presegati števila 100. Maske so obvezne.
Na shodih, ki se organizirajo na prostem, je omejitev 1 oseba na 10 kvadratnih metrov, če gre za člane istega gospodinjstva, jih je na omenjeni površini lahko tudi več. Skupno število udeležencev je omejeno na sto. Medsebojna razdalja med zbiranjem je predpisana kot minimalno 1,5 metra. Maske na odprtem niso obvezne, če je zagotovljena ustrezna razdalja.
Ustavno sodišče prevzema odgovornost
Hojs je ob predstavitvi novega odloka dejal, da je z odločitvijo o zadržavnju ustavno sodišče nase sprejelo odgovornost za posledice.
"Ustavno sodišče je v svoji odločbi ugotovilo, da so škodljive posledice do svobode izražanja, ki so vezane tudi na možnost organiziranja shodov, v družbi lahko bistveno hujše kot škodljive posledice vezane na posledice z eventuelno zbolevnostjo. Odločilo je, da je na nek način protestiranje oziroma izražanje svojih mnenj bodisi političnih bodisi kakršnihkoli drugih prioritetno pred varovanjem našega zdravja in pred tem, da v čim večji meri zamejimo širjenje virusa. Vlada je bila dolžna tej odločitvi slediti. Jasno je, da s tem ustavno sodišče prevzema odgovornost, ker je v svoji odločbi eksplicitno zapisalo: 'obstajajo različni epidemiološki ukrepi, s katerimi bi bilo pri shodih mogoče preprečiti nastanek škodljivih posledic za zdravje ljudi. Jaz verjamem, da bomo v vladi in strokovna svetovalna skupina kar najhitreje s strani ustavnega sodišča prejeli gradivo, ki bo podkrepilo to. Želim tudi sam videti, kateri so ti različni epidemiološki ukrepi, o katerih mi za enkrat še ne vemo," je dejal Hojs.
Obenem je poudaril tudi to, da se ustavno sodišče ni opredelilo do tega, da bi bilo kaj narobe s prepovedjo prireditev, slavij, porok ipd. Napovedal je, da bo vlada v sredo razpravljala tudi o tem, kaj je s porokami, slavji in ostalimi zbiranji. "Sam ne vidim razloga, da bi tukaj bila razlika. Ne vem, zakaj bi bili tisti, ki protestirajo drugače zaščiteni ali da bi virus vedel, da je prisoten zgolj na shodu, ne ve pa, da je prisoten na poroki. Jaz sam ocenjujem, da ne ve in da je treba te stvari izenačiti," je dejal.
Minister Hojs je dejal, da sta pobudo za oceno ustavnosti vložila dva državljana, ki sta navedla, da se z določenimi politikami ne strinjata, zato je potrebno in nujno, da se shodi oziroma protesti dovolijo. "Zanimivo pa je tudi, da – vsaj tako piše ustavno sodišče – nasprotujeta nekaterim vladnim ukrepom za covid-19, ker niso zadostni. Torej očitno gre tudi za željo, da se izrazi nezadostnost covid ukrepov, očitno je vlada po njunem mnenju bila v nekem segmentu premila," je komentiral Hojs. "Med drugim zatrjujeta, da naj bi iz več dokumentov, ki niso priloženi, izhajalo, da preprečitev shodov ne prispeva bistveno k preprečevanju okužb."
"Vlada je v času omejevanja shodov, prireditev, porok in vseh ostalih slavij, skupaj zajetih v tem členu odloka, služilo izključno in zgolj enem interesu, torej v največji možni meri zajeziti naša medsebojna druženja, v največji meri preprečiti širjenje covida, zmanjšati število obolelih, zmanjšati število umrlih, zmanjšati pritisk na zdravstveni sistem in kar se da hitro iz covid epidemije iziti. Vlada se je v odloku naslanjala na Zakon o nalezljivih boleznih, ki take omejitve dopušča. Posredno je upoštevala tudi člen ustave, kjer ustava definitivno dopušča omejitve, ki so posebej opredeljene kot tiste, ki preprečujejo nalezljive bolezni."
Hojs je dejal, da je vlada v odgovoru na ustavno pobudo posebej izpostavila zadnje strokovne študije. Navedel je študijo, ki je bila decembra 2020 objavljena v reviji Nature Human Behaviour in ki opredeljuje pet ključnih potez, ki jih je potrebno zasledovati za preprečevanje epidemije. Naštel je zamejevanje in omejevanje stikov, zaprtje izobraževalnih institucij, ukrepi na mejah, splošna dostopnost do zaščitnih sredstev, omejitev gibanja posameznikov, kot najbolj drastični ukrep pa zaprtje.
Minister je odločitev ustavnega sodišča primerjal z odločitvami sorodnih institucij v Franciji in Nemčiji. V Franciji je sodišče o dovoljevanju shodov odločalo junija lani, v Nemčiji pa novembra lani. V obeh primerih je bila sedemdnevna incidenca v državah nižja, kot je bila pri nas, ko je ustavno sodišče sprejelo omenjeno odločitev. V Franciji je bila v času odločitve sedemdnevna incidenca 4,5, v Nemčiji 152, v Sloveniji pa 314. V Franciji je na shodih dovoljenih 155 ljudi, v Nemčiji pa je število primerljivo s Slovenijo.
V Sloveniji imamo kar 4.673 prejemnikov družinskih borčevskih pokojnin: Odslej veste, zakaj je toliko zagrizenih politkolesarjev in pobožnih dražgoških romarjev. …
Hojsek koliko oseb politične stranke je mogoče bivati v zaprtem prostoru na Brdu
Odločitev ustavnega sodišča razumemo, kot da je zdaj »pravica do protestiranja nad pravico do zdravja« in da je »prioritetno izražanje …