Ste kdaj videli brezhibno okolico hiše, pol v tlakovcih in druga polovica v na milimetre postriženi travici? Danes to velja za "eko-beton" oz. zastarel odnos do okolja. Idealna okolica hiše vsebuje grme, drevesa, tolmun, "rezervat" - težko dostopen konček za ljudi in del nepostrižene trate, kjer kraljujejo pašne cvetlice in letijo veličastni metulji ali kačji pastirji. Vrt je poln biodiverzitete tako rastlin kot živali. Vpišite v Googla "rewild garden" in dobili boste obilo pametnih napotkov, na prvem mestu pa bo: "Rewilding – the latest garden trend…" (podivjanje – najmodernejši vrtni trend).
Pri varovanju okolja sta dve ključni smeri: ena pravi, da je treba ljudi odstraniti od narave, naj se ne vtikajo v okolico, naj ne krmijo ptic pozimi in naj ne pomagajo npr. prezeblemu ježku, ki ste ga razkrili v kompostu. Druga smer temelji na sožitju, da sobivamo, da pomagamo naravi, rastlinam in živalim, kolikor moremo. Ljudje so spremenili pol vse planetove površine, živali uničujemo in izrivamo, da prihaja do 6. svetovnega izumiranja; (http://www.allcreation.org/home/understand). To počnemo ali v hlastanju za bogastvom, kapitalom, ali pa zaradi neumnosti. Stroka in ljubitelji pa se lahko potrudimo in naredimo naše okolje in odnos do rastlin in živali tak, da bomo lahko sobivali in uživali drug ob drugem.
A začnimo s podivjanjem vrta: en del vrta nehajte redno kositi. Lahko kupite semena travnih cvetlic, lahko pa le kosite na primer enkrat letno in cvetlice pridejo same od sebe. Poglejte soseda, ali ima že kaj takega in ko vas bo vprašal, ali se vam je pokvarila kosilnica, mu razložite, da ni na tekočem z modernimi eko smernicami, ki delajo naše življenje lepše, hkrati pa preprečujejo izumiranje naravnega sveta. Naša hiša je malo izven Ljubljane, a na njej sem že videl skobca, kako je ujel manjšo ptico, pridejo srne, v tolmunu so žabe, na škarpi se sonči smokulja, ki smo jo videli ujeti in pojesti slepca, po ogrodju trte pleza martinček, pod ostrešjem se nabirajo netopirji.
Pred desetletji se je bilo v poletnih mesecih na poti na morje iz Ljubljane potrebno ustaviti, ker se je na avtomobilskem steklu nabralo toliko žuželk. Danes se lahko peljete najmanj desetkrat brez čiščenja stekel, ker je letečih insektov 75 odstotkov manj kot pred 50 leti. Morda bo kdo rekel: "odlično", a brez insektov se začne podirati ekološka piramida – manj je ptic, manj je drugih živali in na koncu smo pri nekaj odstotkov divjih živali, izumiranje pa je 100 do 1000-krat hitrejše kot naravno, tako so pokazale študije, recimo https://www.nationalgeographic.com/adventure/article/140529-conservation-science-animals-species-endangered-extinction.
Nič hudega? Tudi semenčic imajo mladi moški 50 odstotkov manj kot pred 50 leti.
Nič hudega? Raje ne naštevam dalje, da ne bo nastal opis grozljivke. In ja, brez stroke počnemo nove in nove neumnosti, predvsem na političnem nivoju.
Nekoč je bila dovolj ena čebela, danes štiri!
Junijska številka revije National Geographic vsebuje prispevek o spreminjanju džungle v kmetijske površine na mehiškem polotoku Jukatan, gojenju genetsko spremenjenih rastlin in škropljenju z insekticidi. Posledično ne samo izumirajo leteče in druge žuželke, nekoč cvetoče čebelarstvo je skoraj propadlo. Ko je vlada prepovedala genetske spremenjene rastline, so se za nekaj časa razmere izboljšale, a ker ni bilo nadzora, se je nadaljevalo ilegalno izsekavanje džungle in sajenje genetsko spremenjenih poljščin. Za tono medu je bilo pred 20 leti potrebnih 12 panjev, danes 45.
Morda se boste vprašali, kaj ima to z nami? Poleg ZDA je glavni uvoznik EU, torej smo mi Evropejci oz. naši politiki soodgovorni za to. Pa tudi mi lahko skoraj prenehamo kupovati hrano, ki je prišla od daleč. Bližja je bolj sveža in bolj ekološka!
Eko-beton v glavi
In smo prišli do naših ministrstev. Recimo na pobudo Državnega sveta in tudi mojo, naj se vsaj s površin vrtcev in šol odstranijo alergene rastline, je bil odgovor, da so alergene rastline po celi Sloveniji in da ne bi s tem nič spremenili. Dragi politiki, če ne verjamete, da je razdalja ključnega pomena, si namestite močno alergeno rastlino v vaše stanovanje.
Ta hip pa je v obravnavi zakon o odstranjevanju divjih (in domačih) živali iz človeškega okolja – domov, parcel, privatnih živalskih vrtov (Mimogrede – živalski vrtovi so rešili 48 vrst živali, ki so jih ponovno naselili). Prva verzija zakona je bila, da bodo vse živali, ki nimajo dovolj velikih ograd, evtanazirali. Po valu kritik so prišli do "mega-ideje", da evtanaziranja ne bo, da bodo živali odvzeli in jih dali v dovolj velike živalske vrtove, kjer bodo živele na državne stroške do konca svojih dni. Ker so vse ograde vseh živalskih vrtov že naseljene, je ta predlog tako ali tako pesek v oči, saj se bodo lastniki po prejetih kaznih "znašli" po svoje, še huje pa je, da se bo s tem samo malo kasneje, a enako zmanjšalo število živali v živalskih vrtovih in podobno po domovih. Posledično bo divjih živali bistveno manj!
Podobno metanje peska v oči je v zavetiščih. Ker zavetišča sprejmejo ogromno živali, oddajo jih malo, je takoj vprašanje, kam gre in bo šel ta presežek. Uradni odgovor je, da jih vrnejo v naravno okolje. Kam – na cesto? In če si želite mačka iz zavetišča, morate obljubiti, da ga boste imeli zaprtega notri, drugače vam ga ne dajo. Zaprtega kot v kletki?
Ja, take politike imamo in tako eko-betonarski odnos do okolja.
A vi ste lahko čisto drugačni – imate dober odnos do narave, okolja, rastlin in živali. Lahko sobivate in souživate darove in pestrost naravnega sveta, čeprav je po novem malo prepovedano. Lahko tudi preberete prosto dostopno Belo knjigo o strokovnem varovanju okolja, kjer so zbrani moderni strokovni nasveti, kako varovati okolje. Čeprav so naši politiki realizirali le manjši del napotkov stroke, jih lahko sami izvajate – na primer odstranjujete invazivne rastline in živali in podivjate vrt!
Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.
V zadnjih 4 tednih sem prejel 27346 EUR od dela s krajšim delovnim časom od doma. To službo sem dobil …
Google plačuje dobro plačo od doma od 4500 do 6000 dolarjev na teden, kar je neverjetno pred letom dni, ko …
politiki v svojem govoru še omenijo ekologijo in varovanje okolja in podobne zadeve. povprečen zemljan pa mu dol visi. dokler …