V nadaljevanju preberite:
- Rižanski vodovod že od leta 2005 kupuje vodo iz Hrvaške, saj lastni vodni vir Rižane predvsem poleti ne zagotavlja dovolj vode.
- Poleti voda iz Hrvaške predstavlja približno tretjino dnevne porabe na Obali.
- Podnebne spremembe bodo pritisk na vodne vire še povečale.
Slovenija velja za vodno bogato državo, ki se lahko pohvali z razmeroma dobro dostopnostjo do kakovostne pitne vode. A slika je precej drugačna predvsem na Obali, kjer je Rižanski vodovod že leta odvisen tudi od vodnih virov zunaj svojega območja.
Rižanski vodovod namreč vodo iz Hrvaške kupuje oziroma uvaža že od leta 2005 dalje. Razlog za začetek odkupa pa je bil iztek pogodbenih obveznosti, povezanih s skupnim vlaganjem v vodni vir Gradole.
Namesto tega so uvedli parcialne rešitve, in sicer je Slovenska Istra financirala 30 odstotkov izgradnje vodovodnega sistema Gradole, pri katerem je Istarski vodovod financiral 50 odstotkov, Vodovod Pula pa 20 odstotkov. Projekt je bil izveden v obdobju med letoma 1967 in 1973.
Vodo nakupujejo predvsem poleti
"Nakup vode je še posebej pomemben v poletnih mesecih, ko izdanost vodnega vira izvira reke Rižane ne zadošča potrebam oskrbe prebivalcev Slovenske Istre s pitno vodo. Takrat se primanjkljaj nadomešča z nakupom vode iz hrvaškega sistema," so za Žurnal24 pojasnili na Rižanskem vodovodu Koper. Skozi vso leto pa se iz Istarskega vodovoda Buzet oskrbujejo nekatere vasi v zaledju, namreč Pregara, Gradin in okoliški zaselki.
Voda iz vira Gradole se transportira po magistralnem cevovodu dolžine približno 10 kilometrov. Poteka od Gradol v smeri proti Brtonigli, nato zahodno od Buj nadaljuje proti Kaštelu oziroma Kaldaniji, kjer se priključi na vodovodni sistem Rižanskega vodovoda.
V poletnih mesecih znaša poraba vode iz Hrvaške približno tretjino dnevne porabe v poletnih mesecih, v preostalih pa en odstotek. "Cena vode, ki jo Rižanski vodovod kupuje od Istarskega vodovoda Buzet, je določena s strani dobavitelja in se spreminja glede na obdobje (poletno obdobje in zimsko) na to ceno Rižanski vodovod nima neposrednega vpliva," so še povedali.
Istarski vodovod vedno zagotavlja pogodbene količine, kar je 15 odstotkov izdatnosti vodnega vira Gradole.
Na Rižanskem vodovodu so sicer mnenja, da sedanji sistem oskrbe s pitno vodo dolgoročno ni vzdržen, zaradi česar vidijo potrebo po razvoju in zagotavljanjem lastnih rezerv vodnih virov. Kljub temu so prepričani, da so povezave med sosednjimi vodovodnimi sistemi zelo pomembne, saj povečujejo zanesljivost vodooskrbe. "Takšne povezave omogočajo medsebojno pomoč ne le v obdobjih suše, temveč tudi ob drugih izrednih dogodkih, kot so onesnaženja vodnih virov, okvare na infrastrukturi ali druge nepredvidene razmere," menijo.
Poudarili so, da bo Slovenska Istra dodatne količine vode iz Hrvaške potrebovala, dokler ne bo zagotovljen dodaten lastni vodni vir oziroma novo vodno zajetje, ki bo omogočalo zadostne količine vode tudi v obdobjih povečane porabe.
Vodo kupujemo tudi v Avstriji in Italiji
Na Ministrstvu za okolje in podnebje so povedali, da je v Sloveniji več lokalnih čezmejnih povezav, med drugimi z vodovodnimi sistemi na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji. Poleg Rižanskega vodovoda ima čezmejno oskrbo tudi Kraški vodovod Sežana, Komunala Metlika in Hydrovod. Vodovodni sistem Mlake na območju Mute je tako fizično povezan z avstrijskim.
Čezmejna izmenjava vode pa je dvosmerna, so opozorili na ministrstvu. Slovenski vodovodni sistemi vodo na posameznih obmejnih območjih dobavljajo tudi v Italijo in na Hrvaško. Čezmejne povezave so zato predvsem del sodelovanja in zagotavljanja zanesljive oskrbe na obeh straneh meje, so prepričani.
Ranljivost vodovodnih sistemov je sicer odvisna od trenutnih hidroloških razmer, razpoložljivosti rezervnih virov, izgub v omrežju in možnosti povezovanja z drugimi sistemi. Povečevanje odpornosti vseh sistem, predvsem tam, kjer so rezervne možnosti omejene, je tako zanje ključnega pomena.
Za konec so še dodali, da je potreba po dovažanju vode odvisna od konkretnih hidroloških razmer, trajanja suše, izdatnosti posameznega vira in lokalne infrastrukture. Bolj izpostavljeni so lahko zlasti manjši lokalni sistemi in območja zunaj javnih vodovodov.