Žirovčeva jama nosi številko 10 tisoč. Leži na območju Zaplane oziroma Ulovke pri Vrhniki. ''To je področje, za katero bi mislili, da jam tam ne more biti, vendar ima Slovenija tako pestro geološko zgodovino, da so jame vsepovsod, kjer vsaj malo diši po apnencu,'' je za zurnal24.si pojasnil Vido Kregar, predsednik Jamarske zveze Slovenije.

Do zdaj so odkrili pet kilometrov Žirovčeve jame (fotografije si oglejte v zavihku galerija). ''Seveda pa jamarji ne odnehamo tako hitro. V zaledju se skrivajo še mnoge zanimive stvari.''

Od smeti do eksplozivnih sredstev
''Zakonodaja je slaba. Predstavniki države, državni uradniki, prebivalci in lastniki kapitala imajo do vprašanja zaščite jam precej odklonilen odnos,'' je kritičen Kregar.

V Sloveniji je tako še vedno okoli dva tisoč jam, v katerih so odlagališča: ''Država pa kot lastnik tega ne naredi nič, ampak poskuša odgovornost preložiti na lokalne oblasti.''  V še nekaj jamah se še vedno skrivajo tudi eksplozivna sredstva iz obeh svetovnih vojn, za katera se ne ve, kaj se dogaja.

Ostali bomo brez pitne vode
V podzemlje se spuščajo odpadne vode iz čistilnih naprav. ''Utemeljitev je, da očiščene vode ustrezajo vsem parametrom, vendar je to morda res za površinske tokove, pa še pri teh je kakovost vode slabša. V podzemlju pa je ta stvar katastrofalna. Iztoki iz čistilnih naprav niti pod razno niso podobni vodam v podzemlju,'' pojasnjuje Kregar.

Jamarji negativne učinke že vidijo, institucionalna preučevanja se šele začenjajo. ''To je težko oprijemljiva bomba, ki tiktaka. Ko se bodo učinki naložili en na drugega, bo polovica prebivalstva Slovenije ostala brez pitne vode.''  Podzemna voda je namreč pri nas pomemben vir oskrbe s pitno vodo.