Strokovnjaki na agenciji za okolje so si enotni, kakovost zraka se je v zadnjem letu poslabšala in tako se nadaljuje tudi v teh dneh, ko agencija za okolje opozarja na povečane koncentracije majhnih, a za zdravje nevarnih, prašnih delcev PM10.

Ti so v enem letu lahko preseženi največ 35 krat. Predlani so preseganje večkrat namerili le v dveh mestih, lani pa kar na šestih (Celje, Zagorje, Trbovlje,  Murska Sobota, Ljubljana in Novo mesto). Preliminarne ocene agencije za okolje, ki jih je prejšnji teden predstavila Janja Turšič iz agencije za okolje, so sicer pokazale, da je nekaj dodalo tudi vreme: "Slabša kakovost je povezana predvsem s slabšimi meteorološkimi pogoji. Leto 2014 je bilo izredno namočeno."

"V nekaterih občinah ljudje ne želijo več plačevati komunale, ker vse odpadke skurijo v kurilnih napravah"

A poglavitni vzrok onesnaženja ostaja še vedno enak, kar dve tretjini ga v času zime povzročijo individualna kurišča. Problematična so predvsem stare naprave na trdno gorivo in slabo gorivo. "Od časa ekonomske krize ugotavljamo, da čedalje več ljudi za gorivo uporablja les ali celo odpadke," je izpostavila generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte in dodala, da imajo celo informacije, da v nekaterih občinah ljudje ne želijo več plačevati komunale, ker vse odpadke skurijo v kurilnih napravah.

Tako na agencija za okolje kot ministrstvu za okolje so na račun ekonomske slabše situacije Slovencev v zadnjih letih ugotavljali, da se število prebivalcev, ki kurijo na trdna goriva povečuje.

Temu pritrjuje tudi diminikar Anton Lepoša iz Trbovelj, ki pravi, da je ekonomska kriza tiste, ki nimajo denarja, prisilila, da kurijo vse kar najdejo "od podbojev, pohištva do okenskih okvirjev": "Pri nas je v starih rudniških naseljih, kjer so upokojenci in brezposelni, precej tega. A kaj mu pa moreš, saj mu ne moreš prepovedati ogrevanja!" 

Razpisi, na katere se ne more prijaviti skorajda nihče

Poleg že obsoječih načrtov za kakovost zraka v sedmih najbolj onesnaženih mestih iz leta 2014, ki v večini predvidevajo ukrepe, ki pa niso finančno ovrednoteni in se zato tudi ne izvajajo, pa je letos ministrstvo preko Ekosklada za izboljšanje kakovosti zraka namenilo 50 milijonov evrov različnih subvencij.

• Preberite še: So drva res bolj "ekološka" kot kurilno olje?

Trije milijoni so na primer namenjeni za spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav, kot smo že pisali, pa je en milijon evrov namenjen socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso. A tem razpisu občine poudarjajo, da razpisnih pogojev ne izpolnjuje skorajda nihče, saj morajo biti prijavitelji lastniki nepremičnine ob tem pa morajo prejemati še socialno podporo.

Dimnikar Lepoša pa ob tem navaja še, da zastonj peči nikakor ne bodo pomagale pri izboljšanju zraka, če potem ljudje nimajo denarja za kurjavo.

Foto: Sandi Lepoša Dimniški požar Kaj so najpogostejše napake pri kurjenju?

Poleg kurjenja kartona, pohištva in ivernatih plošč pa dimnikar Anton Lepoša kot najpogostejšo napako omenja svež les: "Če spomladi kupiš les, ga jeseni še ne moreš kuriti, saj naj bi se les sušil približno dve leti. To je sicer odvisno od tega, kdaj je les posekan." Problematično je tudi predimenzioniranje naprave, a Lepoša dodaja, da se sicer lahko reši s tem, da se doda zalogovnik tople vode. Zaradi obeh nepravilnosti pa lahko prihaja tudi do dimniških požarov.

barbara.erzen@zurnal24.si