Poslanci o kazenskih zakonih

Foto: Anže Petkovšek
Foto: Anže Petkovšek
Poslanci so v okviru današnjih glasovanj na redni majski seji DZ v tretji obravnavi s 86 glasovi soglasno podprli spremembe zakona o kazenskem postopku in zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU, s katerim bo država notranji pravni red uskladila z evropsko zakonodajo.
Oglej si celoten članek

Tina Brecelj, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje, je v predstavitvi o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU izpostavila, da je bil sedaj veljavni zakon o omenjenem sodelovanju sprejet leta 2007, uporablja pa se ga od začetka leta 2008. Zaradi obsežnosti in vsebinske zahtevnosti sprememb, do katerih je prišlo na tem področju v EU, je vlada sedaj predložila sprejem novega zakona in ne noveliranje že veljavnega.

Kot je poudarila, so v zakonu med drugim na novo urejena krepitev procesnih pravic v zvezi z načelom vzajemnega priznavanja sodnih odločb, izdanih v nenavzočnosti, evropski dokazni nalog; načelo vzajemnega priznavanja v zvezi s sodbami, s katerimi so izrečene zaporne kazni, za namen njihovega izvrševanja; preprečevanje in reševanje sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih zadevah; uporaba načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih in zagotavljanje nadzorstva. Nov zakon predvideva tudi evropski informacijski sistem kazenskih evidenc.

 

Poudarila je še, da je zakon v celoti usklajen s pravosodnimi organi, informacijskim pooblaščencem, Sodnim svetom in zakonodajno-pravno službo DZ.

 

Odbor za pravosodje je 8. maja predlog zakona soglasno potrdil in predlagal DZ, da ga sprejme. V današnji razpravi v DZ so vse poslanske skupine napovedale podporo zakonu, pri tem pa kot glavni razlog izpostavile, da gre za usklajevanje z evropsko zakonodajo.

"Sodišča se ukvarjajo s postopki"

Glede zakona o spremembi zakona o kazenskem postopku pa je državna sekretarka Tine Brecelj dejala, da so spremembe zakona zgolj manjše in usklajene s pravosodnimi organi. Gre za nabor več različnih rešitev, ki med seboj niso neposredno povezane, so pa potrebne, saj se bo z njimi okrepila pravna varnost, je še razložila državna sekretarka.

 

Spremembe gredo v smeri krepitve učinkovitosti kazenskega postopka, saj se z nekaterimi določbami administrativno razbremenjuje policijo in tožilstvo, je pojasnila. Novela odpravlja tudi nedorečenosti pri določenih pravnih institutih.

 

Spreminjajo se denimo določbe glede stroškov hrambe, upravljanja in uničevanja zaseženih predmetov. Če je obtoženi obsojen, sam nosi stroške uničenja zaseženih predmetov, kar je bil doslej strošek države.

 

Ker novela zakona tudi natančnejše opredeljuje določbe glede predlaganja in odločanja o priporu, je Brecljeva ocenila, da novela le ni tako nepomembna.

 

Poslanci so med razpravo največkrat izpostavili prav pobeg Hilde Tovšak ter izločitev dokazov in posledično oprostilno sodbo za večino obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik. Kot je dejal Jožef Horvat iz NSi, se sodišča med sojenjem vse bolj namesto z vsebino ukvarjajo samo s postopkom.

 

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.