Kot še kažejo ocene Svetovne zdravstvene organizacije, v Evropi za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet, na leto umre od 40.000 do 130.000 ljudi. Vendar pa na Agenciji RS za okolje pojasnjujejo, da so lahko te številke še večje, saj ocene temeljijo na rezultatih študij, v katerih so proučevali le kratkotrajne učinke onesnaževanja.

Po podatkih Petra Otorepca iz Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), dolgotrajna izpostavljenost onesnaženem zraku ob prometnih cestah poveča tveganje za nastanek astme pri otrocih ter pogostost bolezni srca in ožilja pri odraslih. V Ljubljani pa skoraj polovica prebivalcev živi v bližini prometnih cest, pojasnjuje Otorepec.

V bodoče lahko pričakujemo povečanje prometa ter posledično večjo izpostavljenost hrupu, pa opozarja Sonja Jeram z IVZ. Izpostavljenost hrupu lahko po njenih besedah povzroča veliko vznemirjenost in resne motnje spanja. Po podatkih Jeramove v Mestni občini Ljubljana v območju hrupa živi 170.000 prebivalcev. Od tega jih je zaradi hrupa zelo vznemirjenih 14.000, resne motnje spanja pa ima zaradi njega 6000 prebivalcev.

Jeramova pravi, da se lahko v nekaterih predelih mest izpostavljenost hrupu zaradi sprememb prometnega režima tudi zmanjša. Ob tem izpostavlja primere mest, ko se ožja središča zapre za promet.

Izpostavljenost hrupu pa sicer prinaša tudi večje stroške za državo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije večina držav zaradi posledic, ki jih pusti hrup prometa, beleži povprečno od 50.000 do 100.000 evrov stroškov na leto.