Ustvarjalci portala Neurje.si so objavili novo srednjeročno napoved, v kateri ugotavljajo, da letošnja zima očitno ne bo prinesla prav veliko snega, čeprav so bile novembrske napovedi še obetavne.
Krivec za zeleni december je tudi Sonce
A temperature so po večini Evrope še vedno nadpovprečne, sneg je ostal v visokogorju, "atlantik" je še vedno živ, pišejo na Neurje.si: "Razlogov je več, a eden izmed ključnih, ki ga uradna meteorologija redko omenja, je prav trenutna visoka sončna aktivnost v kombinaciji z vzhodno fazo oscilacije (QBO east). Ta dva dejavnika skupaj zelo učinkovito krepita polarni vrtinec in zavirata nastanek tistih velikih Rossbyevih valov, ki so pogoj za dolgotrajnejše snežne in mrzle zime v Evropi."
Sončeva aktivnost je še vedno izjemno visoka, čeprav je vrh dosegla lani poleti. "Do 27. novembra s posameznimi izbruhi je bilo sonce dokaj tiho, v začetku decembra pa smo doživeli več močnih izbruhov razreda X in vsaj dve geomagnetni nevihti razreda G3–G4. To ni samo lepa polarna svetloba nad Skandinavijo, to je energija, ki neposredno vpliva na Zemljino atmosfero," pojasnjujejo in dodajajo, da Sonce na vreme vpliva na dva načina.
Tu nastopi še kvazibienalna oscilacija vetrov v ekvatorialni stratosferi (QBO) - trenutno smo v vzhodni fazi, "kar samo po sebi ponavadi pomeni večjo verjetnost za oslabljen polarni vrtinec in negativno arktično oscilacijo (AO)".
"Vendar pa Karin Labitzke že od osemdesetih let prejšnjega stoletja opozarja, da se ta učinek močno spremeni glede na stopnjo sončne aktivnosti. Ko je sončna aktivnost nizka (solar minimum) in je QBO v vzhodni fazi, je polarni vrtinec ponavadi šibek, valovna aktivnost velika in zime v Evropi hladne ter snežne. Ko pa je sončna aktivnost visoka (solar maximum), vzhodna faza QBO prav nasprotno vodi do hladnejše polarne stratosfere in močnejšega vrtinca. To je tisto, kar trenutno doživljamo," pojasnjujejo.
Snega vseeno še ne gre odpisati
A po besedah ustvarjalcev portala Neurje.si to ne pomeni, da snega sploh ne bo. "Kratkotrajne hladne vdore bomo še vedno imeli, še posebej okoli sredine decembra, ko se pričakuje začasen padec indeksa AO in NAO. Vendar bodo ti vdor verjetno kratki in ne dovolj močni, da bi prinesli dolgotrajnejšo snežno odejo v nižinah srednje in jugovzhodne Evrope," ocenjujejo.
Pravi zimski preobrat, če bo, pa se bo po njihovih napovedih verjetno zgodil šele januarja ali februarja 2026, ko bo sončna aktivnost začela počasi upadati in bo vpliv vzhodne QBO lahko končno prevladal. "Takrat se bo verjetnost za večje blokade in dolgotrajnejše snežne epizode bistveno povečala," dodajajo.
Najbrž pa bo december še naprej vlažen in relativno topel, pravi sneg v nižinah pa bo moral počakati vsaj do novega leta, če ne dlje. "Sonce trenutno preprosto ne dopušča drugače," poudarjajo.
Nakladanje v tri dni. Bo, kakor bo, z Arsotom al pa Neurjem. Vsi ugibajo, uganejo pa nikoli.
Zelo sem vesel, da imam okna, ker lahko tako vedno ugotovim , kakšno bo vreme !
Noup,mi smo (vsaj večina) razočarani nad vašimi nekredebilnimi članki!!!