“Radenska v plastenki je cenejša od radenske v steklenici. Kdo bo še prinašal steklenice, če ga to več stane? Spodbuja se uporaba plastike, kar je popolnoma neekološko,” nas je opozoril bralec.

V Mercatorju stane litrska steklenica 41 centov, 1,5-litrska plastenka pa 59. Da bi bila cena na liter enaka, bi morala plastenka stati vsaj 61,5 centa. Podobno je razmerje v Sparu: steklenica je 42 centov, plastenka 57.

Pri nas je cena na liter enaka, cene pa nato določijo trgovci sami, odgovarjajo v Pivovarni Laško, ki je lastnica Radenske. Dodajajo, da je v interesu proizvajalca, da bi imeli kupci raje povratno embalažo.

Plastenka morda bolj eko

V Sparu pojasnjujejo, da ravnanje s steklenicami prinaša dodatne stroške in tudi obremenitve okolja: prevoz nazaj k proizvajalcu, prebiranje, kontrolo, pranje in dezinfekcijo. Dodajajo, da neposredna primerjava ni najbolj smislena, saj večja ko je embalaža, nižja je cena na enoto (v tem primeru liter).

Kot pristavljajo v Mercatorju pristavljajo, nekateri strokovnjaki menijo, da je celoten vpliv plastenke za enkratno uporabo (če se ta naknadno reciklira) na okolje celo manjši kot vpliv steklenice.

Urejanje s taksami

Na ministrstvu za okolje so pojasnili, da se za plastenko in steklenico plačuje enaka taksa, in sicer 0,17 centa na kilogram. Se pa za povratno embalažo plača le prvič, ko se da na trg, za povratno embalažo pa vsakič. Priznavajo, da dajatev le malo vpliva na končno ceno izdelka, vendar bi zvišanje dajatve za plastenke povzročilo zvišanje za vso plastično embalažo, tudi če zamenjava ni mogoča.

Predlagali, 
da bi dali več

Takse. Pivovarna Laško je že pred letom predlagala, da bi okoljske takse zvišali, tako da bi država pobrala dva milijona evrov več, a do spremembe še ni prišlo. Zdaj država 94 odsotkov dajatve pobere od polivinil kloridov, ki so le odstotek vse proizvedene embalaže. Od vse druge embalaže (druga plastika, papir, les ...) pa se pobere le slabega pol milijona evrov (skupaj je bilo leta 2008 pobranih 7,3 milijona evrov).

“Takse za odpadno embalažo ne stimulirajo uporabe povratne embalaže, plastične vrečke, lončki in podobno pa končajo na deponijah, saj ekonomika ne zdrži ročnega sortiranja v centrih za ravnanje z odpadki," opozarjajo v Laškem.