Gre za predlog zakona, ki bi uresničil voljo volivcev na referendumih pred dobrim letom dni. Takrat smo odločali, ali se strinjamo z uvedbo preferenčnega glasu, ali želimo spremembe pri uporabi marihuane v medicinske namene in za lastne potrebe ter o tem, ali podpiramo možnost prostovoljnega predčasnega končanja življenja. V prid slednjemu je glasovalo 54,89 odstotka volivcev. 

Poslanci Svobode so iz predloga zakona, ki so ga v parlamentarno razpravo vložili januarja letos, izločili možnost evtanazije, ki jo je predvideval zakon Srebrne niti. "Iz zakona smo umaknili evtanazijo, torej aktivno pomoč zdravnika pri končanju življenja na smrt bolnega. Zdaj torej govorimo samo še o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ko si trpeči sam vbrizga smrtonosno učinkovino. Največ pripomb v razpravi je bilo glede vloge zdravnika pri predčasnem končanju življenja. Te pripombe smo upoštevali, zdravnik oziroma zdravstveno osebje ni več izvajalec prostovoljnega predčasnega končanja življenja," pojasnjuje poslanka Svobode Tereza Novak. Zdravnika bi tako pri vbrizganju smrtonosne tekočine nadomestila naprava. 

V prenovljenem besedilu je natančneje opredeljen pojem neznosnega trpljenja: stanje brez možnosti izboljšanja, ki vključuje hude fizične bolečine, izjemno psihološko stisko ali oboje, posledica neozdravljive ali trajne bolezni, ki drastično zmanjšuje kakovost življenja. Vključuje tudi 18 varovalk in pravica prekinitve postopka kadar koli in izključuje duševne bolezni kot vzrok za upravičenost. 

Na Zdravniški zbornici, kjer so predlogu zakona nasprotovali predvsem zaradi evtanazije, ki predvideva aktivno vlogo zdravnika, s spremembo niso zadovoljni. "Zbornica posebej poudarja, da zakon, v nasprotju z razlagami predlagateljev, uvaja zakonsko dolžnost zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev, da sodelujejo v postopkih pomoči pri končanju življenja. To izhaja že iz 4. člena predloga zakona, ki razlikuje med osebami, ki v postopku sodelujejo svobodno, ter zdravstvenimi delavci. Na dolžnost sodelovati jasno kaže tudi v zakonu predvidena možnost ugovora vesti, torej mehanizem, ki se po pravni logiki nanaša zgolj na zakonske dolžnosti. Predlog zakona zdravnikom, medicinskim sestram in drugim zdravstvenim delavcem kot zakonsko dolžnost nalaga dejanje, ki izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja pomoči pri samomoru. Vse napake v postopku, ki lahko pripeljejo do neizpolnjevanja zakonskih določil, in s tem do ravnanja, ki je kaznivo, pa so posledica delovanja in zato breme zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev," so sporočili. 

Predlog zakona podpirajo vse koalicijske stranke, na odboru za zdravstvo so zakon podprli z 10 glasovi za in enim proti.

Zdravniška zbornica zato poziva k resnemu in odgovornemu premisleku o posledicah sprejetja takšnega zakona, ki posega v temeljne etične, pravne in strokovne standarde zdravstvene dejavnosti.

"Zakon zunaj okvira razumevanja največje zdravstvene koristi za pacienta v medicinskem pravu določa, da je lahko največja zdravstvena korist za pacienta tudi omogočiti smrt. Ob tem poudarjamo, da omogočanje smrti nikakor ne more biti oblika zdravljenja. Pomoč pri končanju življenja namreč ni medicinski postopek, kot ga imenuje zakon, temveč gre za storitev sui generis," so zapisali v sporočilu za javnost. 

sergeja.hadner@styria-media.si