Poslanci so danes s 50 glasovi za in 29 glasovi proti sprejeli zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, ki so ga po lanskem posvetovalnem referendumu v DZ vložili poslanci Svobode in Levice. Glavni cilj zakona je po besedah predlagateljev zagotoviti dostop prebivalcem do varno pridelane konoplje za medicinske namene.
Predpisovanje konoplje za medicinske namene bo možno po strokovni presoji zdravnika za katerokoli indikacijo ali stanje. To bo možno predpisati največ za enomesečno zdravljenje na neobnovljivi recept, pred prvim receptom pa je treba opraviti zdravniški pregled v ambulanti in potem tega ponoviti čez leto dni.
Po oceni poslanke Sare Žibrat iz Gibanja Svoboda je zakon revolucionaren tudi za gospodarstvo, saj ne predvideva monopola na področju proizvodnje in pridelave konoplje za medicinske namene, temveč bo za dovoljenje lahko zaprosilo vsako podjetje, ki bo ustrezalo zakonskim pogojem. Med prednostmi predloga zakona je junija na seji DZ izpostavila tudi odpravo nepotrebnih birokratskih ovir, ki jih poznajo v drugih državah, kjer imajo monopol in obvezen državni odkup vse pridelane konoplje.
Za proizvodnjo konoplje in za promet s konopljo bosta potrebni ločeni dovoljenji. Dovoljenja za proizvodnjo in dovoljenja za promet s konopljo za medicinske namene bo izdajala in odvzemala Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, izdajala bo tudi dovoljenja za izvoz in uvoz konoplje za medicinske in znanstvene namene. Ministrstvo za zdravje pa bo izdajalo dovoljenje za proizvodnjo in promet s konopljo za znanstvene namene. Rok dovoljenj je 15 let z možnostjo podaljšanja.
V SD so v preteklosti pojasnili, da predloga zakona ne podpirajo, saj menijo da ne uresničuje referendumske volje ljudi, da je vsebinsko pomanjkljiv in da ne vsebuje jasne regulacije. A so napovedali, da mu ne bodo nasprotovali. Na današnjem glasovanju je sicer zakon podprlo šest poslancev SD, eden pa je bil odsoten.
Še pred današnjim glasovanjem pa so v zunajparlamentarnih strankah Pirati, Zeleni Slovenije in Naša Prihodnost znova izrazili razočaranje nad predlogom zakona. Poslance so znova pozval k zavrnitvi predloga, ki je po njihovem mnenju škodljiv, interesno sporen in družbeno nevaren. "Nastal je v ozkem krogu mimo stroke, mimo bolnikov, mimo kmetov, pri tem pa obstajajo resni in utemeljeni sumi o navzkrižju interesov," je danes poudaril Nejc Škof (Zeleni Slovenije). V nasprotnem primeru napovedujejo zakonodajni referendum.
Poslanka Svobode Žibrat je v odzivu na očitke zunajparlamentarnih strank ob robu seje danes v DZ poudarila, da je bil zakon napisan za bolnika in ni priložnost za legalizacijo CBD industrije ali naslavljanje vprašanj, ki so odprta za kmetijstvo. "Upam, da se rušenje zakona za medicinsko konopljo ne nadaljuje, ker smo ga pripravili izključno z mislijo na bolnika," je dodala. Znova je poudarila, da trdno stoji za zakonom.
Sprejet tudi podnebni zakon
DZ je danes z 51 glasovi za in 30 proti po skoraj dveh letih usklajevanj potrdil podnebni zakon, ki določa doseganje podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2045. Podprli so ga tudi v Levici, kjer so sicer znova izrazili razočaranje zaradi premajhne ambicioznosti zakona. Opozicija je bila kritična predvsem do rokohitrskega sprejemanja zakona.
Kot je med današnjo obravnavo zakona v DZ izpostavil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, zakon predstavlja enega ključnih dokumentov prihodnjega desetletja. Cilj zakona je zagotoviti dolgoročno varnost, kakovost življenja in trajnostni gospodarski razvoj v luči podnebnih izzivov. "Gre za prvi sistemski zakon, ki naslavlja podnebne spremembe v najširšem možnem pomenu," je poudaril. Spomnil je, da je zakon prestal dve zelo dolgi in obširni javni razpravi.
Dotaknil se je tudi pripomb, ki so jih na pristojnem odboru DZ v ponedeljek nanizali nevladniki. "Menimo, da je ta zakon v danem trenutku kar najbolj uravnotežen. Menim, da smo nekje na treh četrtinah, ne na polovici," je prepričan Kumer, ki je v nadaljevanju poleg prenosa treh evropskih direktiv, s katerim se mudi, izpostavil še več drugih koristi zakona.
Kot je dejal, bo lahko Slovenija prvič začela črpati sredstva za socialni podnebni sklad, ki bo v celoti namenjen ljudem in za katerega na ministrstvu že pripravljajo prve vsebine. Zaradi zakona bo lahko država sistematično pristopila tudi k pripravi strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. Zakon na sistemski ravni uvaja tudi oceno tveganj za vse sektorje in pripravo regionalnih akcijskih načrtov za spopadanje z izzivi podnebnih sprememb. "Poudarek želimo dati in sistematično pristopiti tudi k blaženju podnebnih sprememb," je izpostavil minister. Dodal je, da je lahko Slovenija tudi na tem področju še bolj učinkovita.
Zakon med drugim prinaša tudi ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v sektorju stavb in prometa, ki se uveljavlja v celotni EU, ter izvajanje sistema za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov. Uvaja tudi ekonomske in finančne instrumente ter pravila ravnanja s fluoriranimi plini in z ozonu škodljivimi snovmi ter izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Prinaša pa tudi plačilo nove letalske dajatve v višini 250 evrov za luksuzna zasebna letala, katerih največja vzletna masa presega 5700 kilogramov in imajo do 19 sedežev.
V Levici so med današnjo razpravo o zakonu vnovič izrazili razočaranje, da je bilo precej progresivnih vsebin, kot je denimo ukinitev subvencij za fosilna goriva, k čemur so ves čas pozivali tudi nevladniki in podnebni svet, po skoraj dveh letih usklajevanj na koncu izvzetih iz zakona. Zato so predlagali sprejetje več dopolnil, med drugim tudi zvišanje dajatve na zasebne lete s trenutnih 250 evrov na let na 250 evrov za posameznega potnika na let, a jih poslanci na koncu niso potrdili.
V današnji razpravi o dopolnilih k zakonu so sicer nekateri opozicijski poslanci vnovič izrazili prepričanje, da so podnebne spremembe posledica naravnih procesov v okolju in ne izpustov toplogrednih plinov ter da zeleni prehod ni več ena od vsebinskih prioritet tudi na ravni EU, saj je bil s strani pristojnih priznan kot napaka.
"Mogoče se bodo kakšne zadeve na ravni EU spremenile, če pa kdo misli, da se bo upočasnjeval zeleni prehod ali pa da bo zdaj EU rekla, da zelenega prehoda ni treba delati, se pa res prekleto moti," je bil do takšnih izjav kritičen Tomaž Lah iz Svobode. Kritike opozicije so sicer letele tudi na račun rokohitrskega in nepreglednega sprejemanja zakona.
Koalicijski poslanci, ki so poudarjali, da je podnebni zakon prvi sistemski zakon, v katerem so celovito zbrani vsi ukrepi s področja boja proti podnebnih spremembam in blaženja njihovih posledic, pa so priznavali tudi pomanjkanje ambicioznosti vsebine zakona. "Ta zakon bi lahko bil še malo boljši, če bi se držali koalicijske pogodbe oziroma zaveze, da ukinemo subvencije na fosilna goriva, ki so rak rana v svetovnem merilu, ne samo pri nas," je poudaril Miroslav Gregorič iz Svobode. Z njim sta se strinjali tudi poslanki Levice Nataša Sukič in Tatjana Greif.
Poslanci so nato zakon potrdili z 51 glasovi za in 30 proti. Sprejeli so tudi več koalicijskih dopolnil, zavrnili pa dopolnila Levice in SDS.
dezurni@styria-media.si
Wau so pa hitri
Zakaj ne bi raje napisali, da monopol imajo nad mamili ta in ta priseljenska skupina.....
Kakšen je to zakon, če ne ljudi v službi nihče ne bo smel testirati, če bodo zadeti????? Spet so si levičarski drogeraši napisali zakon na svojo kožo!!!! Že tako njihove odločitve ogrožajo Slovence, po tem zakonu pa pred totalnimi zadetki… ...prikaži več sploh ne bo obrambe....Absolutno sem proti!!!! Ob vseh težavah, ki so jih levičarji nakopali, ne potrebujemo še povečanja števila odvisnežev!