"Mislim, da se še nismo razvili do mere, da bi se lahko soočili z razumevanjem zapletenih razmer, kot so podnebne spremembe," je zatrdil Lovelock in dodal, da je človeška samozagledanost prevelika, da bi bil katerikoli ukrep smiseln.

Podnebne spremembe enači z vojno
Strokovnjak je prepričan, da je ena izmed največjih ovir smiselni akciji današnja moderna demokracija. "Tudi v najboljših demokracijah se smatra, da mora biti ta v trenutku, ko se prične vojna, postavljena na stran. Prepričan sem, da temo podnebnih sprememb lahko navežemo na vojno stanje, saj se oboje v določenih trenutkih postavi v ospredje," dodaja.

90-letni Lovelock dodaja, da je najboljše upanje v borbi zoper podnebne spremembe investicija v gradnjo jezov, ki bi mesta zaščitila pred naraščajočo morsko gladino. Prepričan je, da bo človeštvo iz spanja mogoče predramila le ogromna naravna katastrofa. Nesreča tovrstnih razsežnosti bi bilo zagotovo taljenje največjih ledenikov na Antarktiki.  

Lovelock si je pred 40 leti sicer zamislil teorijo Gaia, ki prikazuje Zemljo kot ogromen organizem, ki regulira sam sebe.