Oktobra je odjeknila novica, da je tudi portugalski parlament odobril zakon o prepovedi uporabe tančic za obraz iz "spolnih ali verskih motivov" v večini javnih prostorov, ki ga je predlagala skrajno desna stranka Chega. V skladu z zakonom se bodo predlagane globe za nošenje tančic za obraz v javnosti gibale med 200 in 4000 evri, prisiljevanje osebe k nošenju tančice pa bi se kaznovalo z zaporno kaznijo do treh let. Zakrivanje obraza bo še vedno dovoljeno na letalih, v diplomatskih prostorih in verskih objektih.

S sprejetjem zakona se je Portugalska postavila ob bok evropskim državam, vključno s Francijo, Avstrijo, Belgijo in Nizozemsko, ki že imajo popolne ali delne prepovedi.

Foto: Profimedia Protest ob prepovedi burk, Portugalska Čeprav je nekaj poslancev in poslank iz portugalskih levičarskih strank zakonu nasprotovalo, je bil ta sprejet s podporo sredinsko-desne koalicije pod vodstvom portugalskih socialnih demokratov.

Andreia Neto, poslanka vladajoče Socialdemokratske stranke, je pred glasovanjem dejala: "To je razprava o enakosti med moškimi in ženskami. Nobena ženska ne bi smela biti prisiljena, da si zakrije obraz."

SD o podpihovanju nestrpnosti in delitev

Medtem pa slovenski socialni demokrati zavzemajo drugačno stališče.  Foto: Žan Kolman/KPV Matjaž Han Tanja Fajon "Gre za kompleksna pravna in tudi družbena vprašanja, na katera ni moč odgovoriti poenostavljeno, najmanj pa na podlagi političnih in ideoloških preferenc, ko te lahko sledijo (že) videni agendi podpihovanja nestrpnosti in delitev," so nam odgovorili na vprašanja, ki smo jih naslovili na vodstva vseh parlamentarnih strank.

"Po trenutno veljavni zakonodaji Republike Slovenije nošenje burke ali nikaba ni prepovedano, prav tako ta čas ni zaznati potreb, ki bi narekovale spremembe zakonodaje. V kolikor pa bi pristojne institucije takšne potrebe zaznale, kar poudarjamo, po naši oceni ne sme biti pogojeno z nekimi političnimi preferencami, pa je pravna stroka, v sodelovanju s pristojnimi institucijami, tista, ki se lahko najprej izreče o obsegu in vsebini potrebnih sprememb trenutno veljavne zakonodaje, da bo ta v skladu z ustavo ter drugimi zakonskimi akti področne zakonodaje," so sklenili v stranki SD.

V strankah Levica in Svoboda na naša vprašanja niso odgovorili, medtem pa so na desnici stališča glede prekrivanja obraza v javnosti precej močnejša. V SDS so lani na predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič naslovili tudi pisno poslansko pobudo za določitev prepovedi nošenja burk in nikaba v javnosti.

SDS že pozivala k prepovedi

Poslanec Žan Mahnič je dejal, da "pokrivanje obraza na javnih mestih predstavlja varnostni problem in nelagodje za mimoidoče". V SDS menijo, da tudi že obstoječa možnost, da identiteto zakrite osebe preveri policija, ni dovolj, hkrati pa je Mahnič poudaril, da "gre pri tem tudi za vprašanja obstoja in razvoja Republike Slovenije".

"Prepoved nošenja burk in nikaba sledi odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice," je zatrdil Mahnič in spomnil na primer iz Francije, kjer se je ženska pritožila na sodišče, da je zaradi zakona kršena njena pravica do svobodnega izražanja vere. Najprej je pritožbo zavrnilo francosko sodišče, njihovi odločitvi so kasneje prikimali tudi na ESČP. V SDS torej menijo, da bi morali čim prej prepovedali nošenje burk in nikaba v javnosti, "saj je za zagotavljanje varnosti potrebno sprejeti najvišje možne standarde".

Demokrati: Ne smemo dopustiti nastanka vzporednih skupnosti

V NSi na naša vprašanja niso odgovorili, Demokrati pa medtem pravijo, da bi podobno kot SDS podprli predlog za prepoved zakrivanja obraza v javnosti.

"Migracijska politika ne sme ogrožati socialne in družbene kohezije. Ne smemo dopustiti nastanka vzporednih skupnosti ali getoizacije, zato zagovarjamo integracijske politike po danskem modelu, ki poudarjajo učenje jezika, vključevanje na trg dela in aktivno sodelovanje v skupnosti," so pojasnili.

"Slovenija je odprta družba z vrednotami, ki so se oblikovale skozi čas, med katerimi imajo pravice žensk posebno mesto. Prav zato menimo, da prakse zakrivanja obraza niso skladne z našim družbenim prostorom in predstavljajo oviro za uspešno integracijo," so še dejali.

Kje je prekrivanje obraza že prepovedano?

Obseg prepovedi prekrivanja obraza se po državah razlikuje, v nekaterih (recimo Danska, Avstrija, Francija, Belgija, Švica, Kazahstan) je prepoved splošna, kar pomeni, da velja na širšem javnem prostoru. Drugje, denimo na Nizozemskem, pa je prepoved le delna, na določenih javnih institucijah, javnih prevozih, v šolah …

Večina tovrstnih zakonov omogoča izjeme – za delo, medicinske razloge, ekstremne vremenske razmere, kulturne ali športne dogodke …

Med uradnimi razlogi za sprejetje zakona so pogosto javno varnost, prepoznavnost oseb, integracija, kulturna identiteta ali zaščita javnega reda.

Prva evropska država, ki je prepovedala popolno zakrivanje obraza v javnosti, je sicer Francija. Zakon je v veljavo stopil leta 2011, hitro jim je sledila tudi Belgija. Kršiteljem oz. kršiteljicam tam grozi globa ali do 7 dni zapora.

Foto: Profimedia Burka Nizozemska Po 14 letih razprave je prepoved prekrivanja obraza leta 2019 uvedla Nizozemska, a se z izvajanjem zakona v praksi še vedno zapleta. Prepoved nošenja burk velja v šolah, javnem prevozu, bolnišnicah in vladnih stavbah, vendar pa nekatera vidna imena, med njimi amsterdamska županja Femke Halsema, nasprotujejo zakonu. Halsema je med drugim dejala, da odstranitev osebe, ki nosi burko, iz javnega prevoza v prestolnici ne bi bila primerna za sedanjo nizozemsko družbo. Da izvrševanje prepovedi ni prednostna naloga, so izjavili tudi nizozemski policisti.

Tako kot Nizozemska je tudi Bolgarija leta 2016 uvedla prepoved nošenja burke, kršiteljem oz. kršiteljicam grozi globa do 750 evrov.

Na Danskem je prekrivanje celotnega obraza kaznivo že od leta 2018, kršitelji se soočajo z globami do 135 evrov.

Še leto pred Danci so nošenje tančic, ki prekrivajo celoten obraz, uzakonili Avstrijci – globe znašajo do 150 evrov.

Na seznamu držav, kjer veljajo takšne ali drugačne omejitve oz. prepovedi nošenja oblačil, kot sta burka in nikab, so tudi Švica, Kazahstan, Kirgizistan, Kamerun, Čad, Kongo, Senegal, Kitajska, Šrilanka, Uzbekistan …

nina.sprohar@styria-media.si